Appeal dismissed: Single judge may reject retrial request if facts and evidence do not support it.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appeal against a single judge's rejection of a retrial request was dismissed as unfounded. The convicted defendant argued for a retrial based on alleged errors in fact-finding and a change of plea, claiming the original confession was not voluntary. The court held that a single judge can deny a retrial when the new facts and evidence presented are insufficient to justify reopening the case, noting the defendant offered no credible explanation for the initial confession.
Legislator headnote
AI generatedčl. 413/I ZKP; čl. 25/III točka a ZKP: A single judge at the district court may reject a request for the renewal of criminal proceedings if the facts and evidence adduced in the request are not such that the request could be granted on their basis.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba obsojene N. K. se z a v r n e kot neutemeljena.
[JEDRO]
Sodnik posameznik pri okrajnem sodišču sme zavreči zahtevo za obnovo kazenskega postopka med drugim tudi v primeru, če dejstva in dokazi, navedeni v njej niso takšni, da bi se ta mogla dovoliti na njihovi podlagi.
[OBRAZLOŽITEV]
Z v uvodu navedenim sklepom je okrajni sodnik sv‚tnik Okrajnega sodišča v Celju, po določilu čl. 413/I Zakona o kazenskem postopku (ZKP), v zvezi s čl. 429 ZKP, zavrgel dne 7. 2. 1997 vloženo zahtevo obsojene N. K. za obnovo kazenskega postopka, proti njej pravnomočno končanega s sodbo Okrajnega sodišča v Celju, opr. št. K 959/95 z dne 7. 11. 1996 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju, opr. št. Kp 15/97 z dne 7. 2. 1997. Proti temu sklepu se je pritožila obsojena N. K. smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in prav tako smiselno predlaga njegovo spremembo tako, da se zahtevana obnova kazenskega postopka dovoli.
Pritožba ni utemeljena. Sodnik posameznik pri okrajnem sodišču sme po določilih čl. 25/III točka a ZKP zavreči zahtevo za obnovo kazenskega postopka med drugim tudi v primeru, če dejstva in dokazi, navedeni v njej, niso takšni, da bi se ta mogla dovoliti na njihovi podlagi (čl. 413/I ZKP). Takšen je tudi po presoji pritožbenega sodišča slučaj v obravnavanem primeru. Obsojena N. K. je bila spoznana za krivo storitve kaznivega dejanja preprečitve dokazovanja po čl. 290/II KZ z že navedenima sodbama na podlagi dokaznega postopka, v katerem je bil njen zagovor, ko je njegovo storitev v celoti priznala (list.
št.
21) le eden od izvedenih dokazov, vendar takšen, da se je v celoti skladal z ostalimi izvedenimi. Prav zaradi tega njena sprememba zagovora in zanikanje priznanja, katera se, ne glede na to kdo in v kakšnih okoliščinah je pisal pritožbo zoper sodbo prvostopnega sodišča, pojavlja šele sedaj, zadeve ne more spremeniti, zlasti, ker obsojena ni podala prav nobenega življenjsko sprejemljivega pojasnila, zakaj bi prvotno priznanje ne bilo pristno. Zaradi povedanega pritožbi ni bilo mogoče ugoditi, ampak jo je bilo potrebno kot neutemeljeno zavrniti.