Appeal dismissed: mutual physical fight excludes self-defense even if victim was injured.

Pritožba obdolžene M. U. se z a v r n e kot neutemeljena in se p o t r d i sodba sodišča prve stopnje. Obdolžena M. U. je dolžna plačati kot strošek pritožbenega postopka 35.000,00 SIT povprečnine.

[JEDRO]

Če je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je obdolženka povzročila pretep z oškodovanko s tem, da jo je prva udarila z roko, med obračunavanjem pa še z glavo po zobeh, se v pritožbi ne more uspešno sklicevati na silobran, četudi je bila v pretepu tudi ona poškodovana. Fizični obračun izključuje silobran na obeh straneh.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma navedeno sodbo je bila obdolžena spoznana za krivo kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po II. in I. odstavku 133. člena Kazenskega zakonika na škodo K. A.. Izrečena je bila pogojna obsodba z določeno kaznijo dva meseca zapora in preizkusno dobo enega leta. Obdolženki so bili naloženi v plačilo stroški kazenskega postopka v znesku 32.700,00 SIT in povprečnina v znesku 35.000,00 SIT. Za ostale stroške je bila napovedana izdaja posebnega sklepa. Oškodovanka je bila s premoženjsko-pravnim zahtevkom napotena na pravdo. Zoper to sodbo se je pravočasno pritožila obdolženka po zagovornici zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi kršitve kazenskega zakona.Predlagala je razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je zanesljivo ugotovilo, da obdolženka udarca z glavo ni zadala v silobranu, pač pa v medsebojnem spopadu. V medsebojnem fizičnem obračunu, kjer obe strani istočasno napadeta in se branita, silobran niti pojmovno ni mogoč. Sicer pa v pritožbi podrobno opisano dogajanje ni v celoti v skladu z obdolženkinim zagovorom, v katerem je izrecno priznala, da je prva z roko udarila oškodovanko. Pa tudi v zagovoru opisani položaj obeh ob udarcu z glavo nasprotuje pritožbenemu zatrjevanju neogibno potrebne obrambe.

Sicer pa so njene hude in neznosne bolečine zatrjevane samo v pritožbi. Sodišče prve stopnje je s pravilno oceno vseh izvedenih dokazov tako pravilno zaključilo, da je obdolženka storila očitano kaznivo dejanje. Zato tudi v pritožbi predlagano zaslišanje nove priče I. J. ni potrebno, ker takšnega zaključka ne bi moglo izpodbiti. Že res, da bi se obdolženka lahko izognila fizičnem obračunu z oškodovanko tudi z odhodom iz stanovanja. Očitno pa je tudi ona odločilno soprispevala, da je prepir med njima prerasel v medsebojni pretep.

Sodišče druge stopnje je glede na uveljavljana pritožbena razloga ocenilo še primernost izrečene kazenske sankcije. Mnenja je, da ta ustreza vsem ugotovljenim okoliščinam in je zato ni mogoče spremeniti v obdolženkino korist. Kršitev kazenskega zakona ni obrazložena. Zatrjevani silobran namreč spada v pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišče druge stopnje se je zato tudi glede prve kršitve omejilo na obseg uradnega preizkusa, vendar takšnih kršitev ni zasledilo. Po obrazloženem pritožbi ni bilo slediti. Zaradi neuspeha s pritožbo mora obdolženka plačati takoimenovano pritožbeno povprečnino.

Znesek je odmerjen z upoštevanjem zapletenosti zadeve, kratkotrajnosti pritožbenega postopka in obdolženkinih premoženjskih razmer, ki so bile ugotovljene v postopku na prvi stopnji.