Court rules pension arrears are periodic payments subject to a three-year limitation period under ZOR/78.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the plaintiff's appeal, upholding the first-instance judgment that rejected the claim for unpaid pension arrears. The plaintiff argued for a five-year limitation period, but the court found the pension constitutes a periodic payment under the Social Security Act. Consequently, the court applied the three-year limitation period specified in the Obligations Act, deeming the claim time-barred.
Legislator headnote
AI generated1. odst. 372. čl. ZOR/78; 181. čl. ZPIZ/92: Pension arrears are periodic payments subject to a three-year limitation period under the Obligations Act, not the general five-year period.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Ker se med drugim tudi pokojnine kot pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (3. čl. ZPIZ/92) po določbi 181. čl. ZPIZ/92 odmerjajo v mesečnih zneskih in izplačujejo za nazaj, tudi iz te določbe ZPIZ/92 izhaja, da je pokojnina po svoji naravi občasna denarna dajatev, za katero ZOR/78 določa v 1. odst. 372. čl. triletni zastaralni rok. To potrjuje tudi primerjava z določbo 182. čl. ZPIZ/92, v kateri je dejansko določen triletni zastaralni rok za primer, ko zapadli mesečni zneski dajatev iz 181. čl. zakona, kamor spada tudi pokojnina, niso mogli biti izplačani zaradi okoliščin, ki jih je povzročil uživalec.
[OBRAZLOŽITEV]
Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožnikov zahtevek, da mu je toženka dolžna plačati SIT 55.198,00 z zakonitimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe do plačila ter mu povrniti stroške postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje prvostopenjske sodbe dalje, vse v 15 dneh pod izvršbo. Odločilo je tudi, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka. Zoper sodbo se pritožuje tožnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožba zgolj pavšalno trdi, da verzijski zahtevek zastara v 5 letih in ne v treh letih, kot je to upoštevalo prvostopenjsko sodišče. Pritožbeno sodišče s tem v zvezi ugotavlja, da je na toženkin ugovor zastaranja prvostopenjsko sodišče v zvezi z določbami 288.
čl. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur.l. RS št. 12/92-7/96), kot je veljal v času vložitve tožbe, pri presoji narave terjatve ter zastaralnega roka pravilno upoštevalo določbe 1. odst. 372. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (Ur.l. SFRJ št. 29/78-75/89), ki se je na podlagi zakona uporabljal v RS. Petletni zastaralni rok iz 371. čl. ZOR velja samo za primer, če ni z zakonom določen za zastaranje drugačen rok. ZOR opredeljuje občasno dajatev v 1. odst. 372. čl., v katerem določa zanjo tudi drugačen - triletni - zastaralni rok, od splošnega zastaralnega roka iz 371.
člena. Po 1. odst. 372. čl. ZOR-a so občasne terjatve tiste terjatve občasnih dajatev, ki dospevajo letno ali v določenih krajših časovnih presledkih, bodisi da gre za stranske občasne terjatve, kot je terjatev obresti, ali pa za takšne občasne terjatve, s katerimi se črpa sama pravica. Ker se med drugim tudi pokojnine kot pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (3. čl. ZPIZ/92) po določbi 181. čl. ZPIZ/92 odmerjajo v mesečnih zneskih in izplačujejo za nazaj, tudi iz te določbe ZPIZ/92 izhaja, da je pokojnina po svoji naravi občasna denarna dajatev, za katero ZOR/78 določa v 1. odst. 372.
čl. triletni zastaralni rok. To potrjuje tudi primerjava z določbo 182. čl. ZPIZ/92, v kateri je dejansko določen triletni zastaralni rok za primer, ko zapadli mesečni zneski dajatev iz 181. čl. zakona, kamor spada tudi pokojnina, niso mogli biti izplačani zaradi okoliščin, ki jih je povzročil uživalec.