Appeal dismissed; court order served on plaintiff's son, making personal service unnecessary under procedural law.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the plaintiff's appeal against a first-instance decision ordering the submission of a complaint within eight days. The plaintiff argued they had not received the order, claiming it was not personally served, but the court found the document was properly delivered to the plaintiff's son in accordance with statutory rules for service when the addressee is absent. Consequently, the court upheld the first-instance ruling, rejecting the claim that the procedural defect warranted a retrial.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP); Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS): A procedural order requiring the submission of a complaint does not require personal service if delivered to an adult family member when the addressee is not at home, and such service is legally sufficient to validate the order.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Sklep z dne 31.8.2001, s katerim je sodišče prve stopnje naložilo tožniku dopolnitev vloge v roku 8 dni, je bil tožniku pravilno vročen. Zoper ta sklep ni dovoljena posebna pritožba, zato na podlagi 142. člena ZPP/99 (enako določbo pa je imel tudi prejšnji ZPP/77) takega sklepa ni potrebno vročati osebno stranki. Iz povratnice, priložene v spisu izhaja, da je bil sklep vročen dne 5.9.2001 in sicer tožnikovemu sinu, kar je v skladu z določbo 140. člena ZPP, ki določa, da se v primeru, če se naslovnik ne najde v stanovanju, pisanje izroči kateremu od njegovih odraslih članov gospodinjstva, ki so ga dolžni sprejeti.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog tožnika za obnovo postopka z dne 13.7.2001 na podlagi 425. čl. ZPP/77. Zoper sklep se pritožuje tožnik brez navedbe pritožbenih razlogov in navaja, da sklepa sodišča prve stopnje, s katerim je bila vložena dopolnitev predloga z dne 31.8.2001, ni prejel. Obnova postopka je utemeljena glede na 15., 18., 22., 23., 25., 26., 34., 35. in 40. člen Ustave Republike Slovenije. Pritožba ni utemeljena. Sklep z dne 31.8.2001, s katerim je sodišče prve stopnje naložilo tožniku dopolnitev vloge v roku 8 dni, je bil tožniku pravilno vročen.
Zoper ta sklep ni dovoljena posebna pritožba, zato na podlagi 142. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99) - enako določbo pa je imel tudi prejšnji Zakon o pravdnem postopku iz leta 1977 (ZPP/77) - takega sklepa ni potrebno vročati osebno stranki. Iz povratnice, priložene v spisu izhaja, da je bil sklep vročen dne 5.9.2001 in sicer tožnikovemu sinu, kar je v skladu z določbo 140. člena ZPP, ki določa, da se v primeru, če se naslovnik ne najde v stanovanju, pisanje izroči kateremu od njegovih odraslih članov gospodinjstva, ki so ga dolžni sprejeti.
Glede na navedeno je pritožbena navedba, da tožnik ni prejel izpodbijanega sklepa, neutemeljena. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno štelo, da tožnik ni ravnal po naročilu iz sklepa ter predloga za obnovo postopka ni dopolnil in je zato na podlagi 425. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP-77, Ur.l. SFRJ št. 4/77 - 27/90) pravilno zavrglo predlog. Ne glede na to pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep obširno pravno utemeljilo in obrazložilo ter zlasti opozorilo tožnika tudi na zastaranje predloga za obnovo postopka glede na določbe 69.
člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS, Ur.l. RS št. 19/94) ter 423. člena ZPP-77, zaradi katerih tudi pravilno sestavljenemu predlogu, kljub sklicevanju pritožbe na določbe Ustave Republike Slovenije, ne bi moglo ugoditi. Zato pritožbeno sodišče v celoti soglaša z izpodbijanim sklepom in njegovimi razlogi ter jih v izogib ponavljanju ponovno ne navaja. Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP). Določbe ZPP/77 je pritožbeno sodišče smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije na temelju 1. odstavka 4.
člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 1/91-I in 45/1/94).