Appeal granted; employment contract ends on final decision, not trial period expiry, allowing temporary order.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da glasi: "Predlogu tožeče stranke za izdajo začasne odredbe se ugodi in je V. T. s.p. dolžan v roku treh dni poklicati S. H. na delo natakarja ali na drugo delo, ki ustreza njegovi strokovni usposobljenosti ter mu zagotoviti vse pravice iz delovnega razmerja do vročitve odločitve tožene stranke o tožnikovem ugovoru zoper sklep tožene stranke z dne 1.6.2002 o prenehanju delovnega razmerja tožniku". Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

[JEDRO]

Delavcu, ki v času poskusnega dela ne doseže zahtevanih rezultatov, preneha delovno razmerje z dnem vročitve dokončne odločbe, s katero delodajalec odloči o njegovem ugovoru zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, ne pa z dnem, ki je v pogodbi v zaposlitvi določen kot zadnji dan poskusne dobe.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbo o tem, da je tožena stranka dolžna v roku treh dni pozvati tožnika na delo natakarja oz. na drugo delo ter mu zagotoviti vse pravice iz delovnega razmerja. Zoper navedeni sklep se pritožuje tožeča stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga ugoditev izpodbijanemu sklepu tako, da se izda predlagana začasna odredba, podrejeno pa izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno obravnavo prvostopnemu sodišču.

Pritožba je utemeljena. Sodišče prve stopnje je zmotno zavrnilo predlagano začasno odredbo, ker je štelo, da na podlagi skromnih dokazov, ki jih tožnik predlaga sodišču, ni mogoče zaključiti, da gre za samovoljno ravnanje. Vendar pritožbeno sodišče, upoštevaje tudi pritožbene navedbe o nedokončnosti izpodbijanega sklepa o prenehanju delovnega razmerja, ugotavlja na podlagi listin, ki jih je s tožbo predložil tožnik, da je tožena stranka izdala sklep dne 1.6.2002, s katerim je odločila, da tožnik ni uspešno opravil dela v poskusni dobi in da mu preneha delovno razmerje z dnem, ko mu poteče poskusna doba.

Iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi med obema strankama izhaja, da je bilo sklenjeno delovno razmerje za nedoločeno za poskusno dobo treh mesecev, ki je začela teči z nastopom na delo 1.3.2002 in tako naj bi bila zaključena z 1.6.2002. Odločba, da delavcu preneha delovno razmerje z dnem, ko mu poteče poskusno delo, je nezakonita, saj po 4. tč.

1. odst. 100. člena ZDR delavcu preneha delovno razmerje, če na poskusnem delu ne doseže ustreznih rezultatov, z dnem dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja. Dokončna postane odločba, ko delodajalec, to je tožena stranka, odloči o vloženem ugovoru zoper njegovo prvostopenjsko odločbo in drugostopenjsko odločbo vroči delavcu tožniku. Zato gre za nezakonito odločitev v izpodbijanem sklepu tožene stranke z dne 1.6.2002, ki določa, da je tožniku prenehalo delovno razmerje z dnem poteka poskusne dobe, to je s 1.6.2002. Ta izkazana nezakonitost je samovolja tožene stranke, saj bi moral tožnik ostati v delovnem razmerju do vročitve dokončne odločbe, kar pritožba pravilno uveljavlja.

Že zaradi tega je bilo treba pritožbi ugoditi, spremeniti izpodbijani sklep, kot izhaja iz gornjega izreka: ugoditi predlogu za izdajo začasne odredbe o vrnitvi tožnika nazaj na delo natakarja oz. drugo delo, ki ustreza njegovi strokovni usposobljenosti in mu hkrati zagotoviti vse pravice iz delovnega razmerja. Pritožba pravilno uveljavlja, da že iz predloženih listinskih dokazov k tožbi in iz navedb tožbe izhaja, da je šlo za samovoljno ravnanje tožene stranke. Pritožba tožeče stranka tudi navaja, da na ugovor tožnika z dne 19.6.2002 delodajalec sploh ni odgovoril.

To pomeni, da tudi na dan vložitve pritožbe dne 16.8.2002 nezakonito ravnanje tožene stranke oz. samovolja še traja. Po 19. členu ZDSS lahko sodišče tudi po uradni dolžnosti izda začasno odredbo in ni vezano zato na predlog stranke za izdajo začasne odredbe. V skladu s 4. tč.

1. odst. 100. člena ZDR je bilo treba omejiti trajanje začasne odredbe do vročitve dokončnega sklepa tožniku o prenehanju delovnega razmerja. Pritožbeno sodišče o stroških pritožbe ni odločalo, ker bo sodišče prve stopnje zadevo še obravnavalo v glavni stvari in je zato odločilo, da so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka po 165. členu ZPP.