Divorce appeal dismissed; court quashes first-instance judgment due to clear mutual withdrawal of divorce suit.

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zaradi umika tožbe postopek ustavi in se razveljavi sodba Okrožnega sodišča v L..

[JEDRO]

Pri presoji vsebine dopisa oziroma prave volje pravdnih strank je po oceni pritožbenega sodišča treba upoštevati predvsem, da sta ga napisali stranki, ki ne poznata pravniškega izražanja in jima termini kot so umik tožbe, umik pritožbe in posledice takih razpolaganj niso poznani. V izjavi pa sta povsem jasno navedli, da sta se pobotali z željo, da zopet zaživita skupno življenje, iz česar izhaja, da se ne želita razvezati. Če je sodišče prve stopnje menilo, da ni povsem jasno, kaj želita z izjavo doseči, bi ju moralo pozvati, da se o tem nedvoumno in jasno izjavita. Tudi umik pravnega sredstva (2. odst. 334. čl. ZPP) mora biti jasen in nedvoumen.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje s sklepom vzelo na znanje umik pritožbe in ugotovilo, da je postala sodba istega sodišča z dne 25.2.2002 pravnomočna. Zoper sklep se je tožena stranka pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navaja, da sta se pravdni stranki dogovorili, da tožeča stranka umakne tožbo, tožena stranka pa se je s tem strinjala. Iz vsebine dopisa je to tudi razvidno, čeprav sta stranki mogoče to zapisali laično. Sam pomen pa je točno viden in nikakor se ne želita razvezati.

Ni brez pomena dejstvo, da je najprej tožnik izjavil, da preklicuje svoje zahtevke, torej je umaknil tožbo. Prišlo je do izjemno neugodne situacije za pravdni stranki, ki se ne želita razvezati. Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep prve stopnje spremeni tako, da ugotovi, da je tožeča stranka umaknila tožbo, s čemer se tožena stranka strinja, ali pa sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje zaradi proučitve izjave pravdnih strank. Pritožba je utemeljena. Po določilu 1. odst. 417. čl. ZPP lahko tožbo za razvezo zakonske zveze tožnik umakne brez priolitve toženca do konca glavne obravnave, z njegovo privolitvijo pa, dokler postopek ni pravnomočno končan.

Dne 23.4.2002, torej po izdaji sodbe z dne 25.2.2002, s katero je sodišče prve stopnje po tožbi tožnika razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank, in tudi po prejemu pritožbe toženke zoper to sodbe, je sodišče prejelo dopis, v katerem tožnik sporoča, "da moji želji po razvezi zakona z mojo ženo ... preklicujem, saj sva se pobotala z željo, da zopet zaživiva skupno življenje. Tako umika svojo pritožbo tudi žena M.Đ" Dopis sta podpisali obe pravdni stranki. Pri presoji vsebine tega dopisa oziroma prave volje pravdnih strank, je po oceni pritožbenega sodišča treba upoštevati predvsem, da sta ga napisali stranki, ki ne poznata pravniškega izražanja in jima termini kot so umik tožbe, umik pritožbe in posledice takih razpolaganj niso poznani.

V izjavi pa sta povsem jasno navedli, da sta se pobotali z željo, da zopet zaživita skupno življenje, iz česar izhaja, da se ne želita razvezati. Če je sodišče prve stopnje menilo, da ni povsem jasno, kaj želita z izjavo doseči, bi ju moralo pozvati, da se o tem nedvoumno in jasno izjavita. Tudi umik pravnega sredstva (2. odst. 334. čl. ZPP) mora biti namreč jasen in nedvoumen. Sodišče prve stopnje pa je, izhajajoč iz zapisa, da toženka umika pritožbo, njuno voljo očitno razlagalo napačno, kar je razvidno tudi iz povsem jasne pritožbe toženke zoper sklep, s katerim sodišče ugotavlja ta umik.

Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 3. tč. 365. čl. ZPP izpodbijani sklep spremenilo tako, da je zaradi umika tožbe postopek ustavilo (3. odst. 188. čl. ZPP), ker pa je do tega prišlo v pritožbenem postopku (1. odst. 417. čl. ZPP), je tudi razveljavilo izdano sodbo o razvezi zakonske zveze pravdnih strank.