Legislator Case Law & Legislation
VDS sodba Pdp 559/2001 ECLI:SI:VDSS:2002:VDS.PDP.559.2001 AI generated

Appeal dismissed: statutory suspension does not require collective agreement qualification circumstances.

Case Number VDS sodba Pdp 559/2001
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the employee's appeal, upholding the first-instance judgment that rejected the suspension and reinstatement claims. The employee argued that the law required the court to verify specific aggravating circumstances and apply collective agreement procedures for dismissal. The court ruled that since the suspension was based solely on the Labor Contract Act for a serious breach warranting termination, verifying qualification circumstances was unnecessary and the collective agreement provisions were inapplicable.

Legislator headnote

AI generated

95. člen ZDR; 107. člen panožne KP: When a suspension is imposed under the Labor Contract Act for a serious breach warranting termination, the court is not required to verify qualification circumstances, and collective agreement provisions regarding disciplinary referral do not apply.

Keywords

AI generated
Labor Contract Act statutory suspension qualification circumstances collective agreement disciplinary procedure termination of contract appeal dismissal

Cited Legislation

AI generated
95. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR)
107. člen Kolektivne pogodbe za dejavnosti bank in hranilnic v Sloveniji
69. člen Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR)
353. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP)
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

95. člen ZDR zahteva ugotavljanje kvalifikatornih okoliščin samo v primeru, če je suspenz izrečen na osnovi določil kolektivne pogodbe oz. splošnega akta. Ker je bil v tem sporu tožniku izrečen suspenz na osnovi samega zakona, saj je bil zoper njega uveden disciplinski postopek zaradi hujše kršitve delovne obveznosti, za katero se obligatorno izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja, obstoja kvalifikatornih okoliščin ni potrebno ugotavljati. Ker se 107. člen panožne KP nanaša le na primere, ko je delavec z nalogom odstranjen z dela skladno z določili 69. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja, v obravnavanem primeru pa je bil tožnik z dela odstranjen s sklepom o suspenzu na podlagi 95. člena ZDR, navedena določila panožne kolektivne pogodbe o predložitvi naloga disciplinski komisiji niso uporabljiva.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov zahtevek za razveljavitev sklepov tožene stranke o suspenzu ter posledično zavrnilo zahtevek za vrnitev na delo z vsemi pravicami iz dela ter za izplačilo razlike v plačah. V razlogih sodbe je obrazložilo, da so bili za izrek suspenza podani vsi zakonski pogoji skladno s 95. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur.l. RS št. 14/90, 5/91 in 71/93). Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz razlogov nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava.

Navaja, da je sodišče dejansko stanje nepopolno ugotovilo, saj ob ugotovljenem dejstvu, da je bil zoper tožnika uveden disciplinski postopek zaradi hujše kršitve delovne obveznosti, za katero se izreče prenehanje delovnega razmerja, ni ugotavljalo obstoja kvalifikatornih okoliščin, kot to določa 95. člen ZDR. Meni, da bi sodišče skladno s citirano zakonsko določbo moralo ugotavljati tako dejstvo uvedbe disciplinskega postopka kot obstoj kvalifikatornih okoliščin, če bi hotelo zaključiti, da je suspenz zakonit, saj je iz besedila 95.

člena ZDR razvidno, da zakon za zakonitost suspenza zahteva kumulativno podana oba pogoja. Nadalje meni, da je bilo v tem sporu napačno uporabljeno materialno pravo, saj je sodišče prezrlo določilo 107. člena Kolektivne pogodbe za dejavnosti bank in hranilnic v Sloveniji (Ur.l. RS št. 45/94-36/98, v nadaljevanju panožna KP) na osnovi katerega bi moral biti nalog o delavčevi odstranitvi z dela v roku treh dni predložen v presojo disciplinski komisiji. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče se strinja z dejanskimi ugotovitvami sodišča prve stopnje in z njegovimi pravnimi zaključki, zato jih v izogib ponavljanju ne povzema.

V zvezi s pritožbenimi navedbami v smeri nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ugotavlja, da 95. člen ZDR zahteva ugotavljanje kvalifikatornih okoliščin samo v primeru, če je suspenz izrečen na osnovi določil kolektivne pogodbe oz. splošnega akta. Ker je bil v tem sporu tožniku izrečen suspenz na osnovi samega zakona, saj je bil zoper njega uveden disciplinski postopek zaradi hujše kršitve delovne obveznosti, za katero se obligatorno izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja, v tem primeru obstoja kvalifikatornih okoliščin ni potrebno ugotavljati in je drugačno stališče tožnika pravno zmotno.

V zvezi s pritožbenim očitkom napačne uporabe materialnega prava pritožbeno sodišče zaključuje, da je sodišče prve stopnje v tem sporu materialno pravo pravilno uporabilo. Pravilno je zaključilo, da se 107. člen panožne KP nanaša le na primere, ko je delavec z nalogom odstranjen z dela skladno z določili 69. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Ur. l. SFRJ, št. 60/89 - 42/90). Ker tožnik z dela ni bil odstranjen s pisnim nalogom, ampak s sklepom o suspenzu na podlagi 95. člena ZDR, navedena določila panožne kolektivne pogodbe o predložitvi naloga disciplinski komisiji niso uporabljiva in tožnikovo sklicevanje nanje ne narekuje drugačne odločitve.

Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani, je skladno s 353. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99) pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.