Appeal granted; appealant ordered to pay expert costs because their request for oral hearing was a evidentiary proposal.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo odločanje.

[JEDRO]

Ker je tožnica od izvedenca zahtevala, da poda dodatna pojasnila k pisnemu mnenju na obravnavi, se šteje, da gre za njen dokazni predlog, za katerega mora do končne odločitve kriti stroške.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje naložilo tožnici, da plača 37.830,00 SIT izvedencu Kopaču v roku 8 dni pod izvršbo. Ugotovilo je, da je izvedenec 21.9.2001 na glavni obravnavi podal izvedeniško mnenje in priglasil stroške v tej višini, da so zneski ustrezni, in sicer kilometrina 13.750,00 SIT, cestnina 1.580,00 SIT in stroški za izvedeniško delo 22.500,00 SIT, zato je v celoti sledilo predlogu izvedenca. Proti temu sklepu je vložila tožnica pritožbo. V pritožbi navaja, da je tega izvedenca predlagala tožena stranka, ki je prvi del stroškov izvedencu tudi poravnala in se je glede na to zavezala poravnati tudi ostale stroške za izvedenca.

Zaslišanje izvedenca na obravnavi je določeno že po samem zakonu in takšno zaslišanje, ki naj bi povzročilo izpodbijane stroške, je le nadaljevanje že podanega izvedeniškega mnenja. Zato meni, da je te stroške dolžna trpeti tožena stranka in tožnici ni jasno, zakaj jih je sodišče naložilo v plačilo njej. Prav tako pa ni jasno, kako je prišlo do posameznih postavk, saj iz sklepa ni razvidno, zakaj je podano mnenje znašalo kar 22.500,00 SIT in kilometrina kar 13.750,00 SIT. Po navedbah tožnice je izvedenec čakal na narok na hodniku in je pred to obravnavo imel že drugo obravnavo na istem sodišču, gotovo je tudi v drugi obravnavi zaračunal svojo kilometrino, čeprav ni dvakrat hodil domov in nazaj.

Ker iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, zakaj je izvedenec zaračunal tako visoke zneske oziroma ni razvidna kilometrina in tarifa, po kateri je zaračunal podano mnenje, se tega sklepa niti preizkusiti ne da. Zato predlaga razveljavitev sklepa ali izdajo novega sklepa, v katerem se bodo določili točni zneski, da bo lahko tožnica odločitev preverila. Pritožba je utemeljena v spodaj navedenem obsegu. Iz podatkov spisa je razvidno, da je postavitev izvedenca predlagala v tem postopku tožena stranka, ki je tudi založila stroške za izvedenca v znesku 100.000,00 SIT.

Iz tega predujma je bilo izvedencu plačano pisno izvedeniško mnenje, ki ga je izdelal. Po prejemu pisnega izvedenskega mnenja pa je tožnica zahtevala, da se izvedenca povabi na obravnavo, kjer naj se ga zasliši o pomanjkljivostih in nelogičnostih njegovega izvedeniškega mnenja, ker pričakuje, da bo izvedenec svoje mnenje spremenil (pripravljalna vloga na list. štev. 65 spisa). Zaslišanje izvedenca je zahtevala tožnica, zato je stroške v zvezi s tem dokazom dolžna nositi ona. Po 253. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) namreč lahko sodišče odloči, ali naj izvedenec da svoj izvid in mnenje samo ustno na obravnavi ali naj ju da tudi pisno pred obravnavo.

V konkretni zadevi je izvedenec v skladu z odločitvijo sodišča podal pisno izvedeniško mnenje pred obravnavo in če je tožnica zahtevala še dodatna pojasnila, je to bil njen dokazni predlog, zato je v skladu z določbo 152. člena ZPP sama dolžna kriti do končne odločitve o stroških te stroške. Pritožbenim navedbam v tem delu zato ni mogoče pritrditi. Zgolj navržene in brez kakršnekoli dokazne podlage so pritožbene trditve, da je izvedenec na isti dan, ko je podal izvedeniško mnenje tudi v drugi obravnavi na istem sodišču, podal izvedeniško mnenje in da zato ni upravičen do povračila dvojnih prevoznih stroškov.

Če je dejansko bil izvedenec zaslišan v več zadevah, bi to morala tožnica konkretizirati s točnimi podatki, ki jih je mogoče preveriti, tako pavšalno navrženih trditvev ni mogoče resno obravnvavati. Pač pa ni mogoče mimo pritožbenih navedb, da ni jasno, kako je sodišče prišlo do posameznih postavk, saj so v obrazložitvi navedeni le denarni zneski brez utemeljitve, kako so bili izračunani. Tako neobrazloženih zneskov pa ni mogoče preiskusiti, zato ni mogoče presoditi, ali je bil Pravilnik o tarifi za plačilo storitev sodnih izvedencev in sodnih cenilcev pravilno uporabljen.

Ker sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih glede priznanih potnih stroškov (število kilometrov, cena za kilometer), niti nima podatkov o tem, kako je sodišče izračunalo nagrado za ustno podajo izvedeniškega mnenja na glavni obravnavi, je pritožbeno sodišče iz teh razlogov moralo pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti ter vrniti zadevo v novo odločanje. Ko bo sodišče prve stopnje ponovno odmerilo stroške in nagrado, naj posamezne zneske obrazloži tako, da bo mogoč preiskus odločitve.