Court dismisses claim for pre-trial lawyer fees as procedural costs, not damages, under ZPP s. 151.1.

Pritožba se zavrne in se p o t r d i sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Stroški odvetniškega zastopanja v postopku izplačila zavarovalnine pred pravdo niso škoda, ampak predpravdni stroški. Zato se ti stroški ne morejo uveljavljati kot samostojen tožbeni zahtevek.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo in popravkom te sodbe je sodišče prve stopnje razsodilo, da se zavrne tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna plačati tožniku 67.455,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe do plačila in mu povrniti pravdne stroške. Tožniku je naložilo, da je dolžan povrniti toženi stranki 14.100,00 SIT stroškov pravdnega postopka. Ugotovilo je, da tožnik v tej pravdni zadevi iztožuje plačilo odvetniških stroškov v zvezi z zastopanjem v izvensodnem postopku urejanja plačila zavarovalnine, da je bila tožniku zavarovalnina v celoti izplačana, da splošni zavarovalni pogoji ne nalagajo toženi stranki obveznost plačila odvetniških stroškov v izvensodnem postopku, zato je zaključilo, da tožnik ne more teh stroškov terjati v pravdnem postopku, sicer pa tudi ni izkazal, da bi mu ti stroški dejansko sploh nastali.

Proti tej sodbi je vložil tožnik pravočasno pritožbo, v kateri uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Zatrjuje, da je v postopku dokazal, da tožena stranka ni pravočasno niti korektno obravnavala njegovega zahtevka za plačilo zavarovalnine. Tožena stranka se ni držala pogodbeno dogovorjenih obveznosti, zato je bilo angažiranje odvetnika za tožnika nujno potrebno. Ravnanje tožene stranke v nasprotju s pogodbenimi določili ima za posledico, da mora nositi stroške tožnika v zvezi z angažiranjem odvetnika.

Sodišče je to podlago, ki jo je tožnik uveljavljal, v celoti zanemarilo. Sodba sploh nima razlogov o teh dejstvih, zato je ni mogoče preizkusiti. Sodišče bi moralo ugotoviti ali je bilo angažiranje odvetnika potrebno ali ne. Če bi ugotovilo, da je bilo potrebno, bi moralo tožnikovemu zahtevku ugoditi. Protispisna je ugotovitev, da je med strankama teklo izvensodno poravnavanje, saj je šlo za reševanje zahtevka za plačilo zavarovalnine iz nezgodnega zavarovanja, kjer ni predvideno poravnavanje oziroma sklepanje poravnav oziroma podpisovanje odrečnih izjav.

Tožnik je dokazal angažiranje odvetnika kot tudi opravila, ki jih je ta storil zanj. Dejstvo ali je tožnik že plačal odvetniku ni pomembno za odločitev, pomembno je, da je dokazal, da so bili ti stroški potrebni in da jih je zakrivila tožena stranka. Dogovor med prejšnjim pooblaščencem in tožnikom pa je bil, da bo ta izstavil račun za opravljeno storitev potem, ko bo tožnik stroške od tožene stranke izterjal v sodnem postopku. Iz teh razlogov predlaga razveljavitev sodbe. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče zatrjevane absolutne bistvene kršitve postopka ni ugotovilo.

Sodba ima razloge o vseh pravnorelevantnih dejstvih za odločanje v tem pravdnem postopku. Ker zahteva tožnik plačilo odvetniških stroškov v zvezi z zastopanjem pri zavarovalnici, dejstvo, ali je tožena stranka pravočasno in korektno obravnavala njegov zahtevek, ni pomembno. To dejstvo bi bilo pomembno le, če bi tožnik zatrjeval in iztoževal škodo zaradi takšnega obravnavanja. Stroški odvetniškega zastopanja pred pravdo pa niso škoda, saj so ti stroški po določilu prvega odstavka 151. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pravdni stroški.

Tako pravno stališče o naravi izdatkov, ki jih ima stranka z zastopanjem pred pravdo pri zavarovalnici, je zastopano tako v pravni teoriji kot v pretežni sodni praksi. Ker tudi v splošnih pogojih, ki so sestavni del pogodbe pravdnih strank, takšno plačilo ni bilo predvideno in ker niti ob izplačilu zavarovalnine ni bilo dogovorjeno med strankama, da bo tožena stranka plačala tožniku odvetniške stroške zastopanja, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko postavljenemu tožbenemu zahtevku, ni ugodilo. Zaradi določila 151.

člena ZPP so takoimenovani predpravdni stroški vselej pravdni stroški in ne škoda. Ker sodijo predpravdni stroški med pravdne stroške, pa je o teh stroških možno odločiti samo kadar je vložen zahtevek glede glavne stvari, saj se pravdni ali predpravdni stroški ne morejo uveljavljati kot samostojen tožbeni zahtevek. V konkretni zadevi bi zato tožnik le, če bi vložil odškodninski zahtevek zaradi nepravočasnega plačila zavarovalnine, lahko terjal tudi plačilo predpravdnih stroškov. Ne more pa uspešno iztoževati samo predpravdnih stroškov.

Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (člen 353 ZPP).