Appeal allowed; court must initiate constitutionality review, not merely join a party's request.

Pritožbi predlagatelja se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje.

[JEDRO]

Če sodišče pri odločanju o zadevi meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, v nasprotju z ustavo, mora skladno s 156. členom Ustave RS postopek prekiniti in začeti postopek pred Ustavnim sodiščem. Postopanje po tej določbi torej pride v poštev le, ko je sodišče tisto, ki začne postopek za oceno ustavnosti zakona in ne v primeru, ko se sodišče le pridruži mnenju stranke, ki je sicer pobudnica za začetek postopka v zvezi z istim zakonom in ki mora za svojo procesno legitimacijo šele izkazati pravni interes.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje po členu 156 Ustave Republike Slovenije prekinilo postopek v zvezi s predlogom Banke Slovenije za začetek stečajnega postopka zoper dolžnico Hranilno kreditno službo S. ter sklenilo, da ga bo nadaljevalo po odločitvi Ustavnega sodišča v zadevi pod opr.št. U-I-18/02. Proti navedenemu sklepu je predlagatelj vložil pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka ter predlagal njegovo razveljavitev. V pritožbi zatrjuje, da je sodišče zmotno uporabilo 156.

čl. Ustave, ki določa, da mora sodišče, če pri odločanju meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, postopek prekiniti in začeti postopek pred ustavnim sodiščem. Ustava tako zahteva, da mora sodišče samo začeti postopek pred ustavnim sodiščem, nikakor pa 156. čl. Ustave ne omogoča, da bi sodišče prekinilo postopek zaradi tega, ker je stranka postopka vložila pobudo za presojo ustavnosti. Razlogi za prekinitev postopka so določeni v 205. in 206. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v stečajnem postopku v skladu s 15.

čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL), uprablja smiselno, dodaten razlog za prekinitev postopka pa določa že omenjeni 156. čl. Ustave, vendar pod pogojem, da je sodišče začelo postopek pred ustavnim sodiščem. Napačno je stališče sodišča, da zadošča, da se sodišče z vloženo pobudo za presojo ustavnosti zakona s strani stanke postopka strinja. Pri vložitvi zahteve za začetek postopka za presojo predpisov in vložitvi pobude za začetek postopka gre za dva popolnoma različna instituta. V nadaljevanju pritožnik navaja razloge o tem, zakaj se ne strinja s stališčem sodišča glede ustavno izpodbijanih 164.

čl. in 188. čl. Zakona o bančništvu (ZBan). Končno pa je podana tudi bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. tč. 339. čl. ZPP, ker navedbe sodišča, da se v celoti pridružuje razlogom hranilno kreditne službe, ne moremo šteti za obrazložitev, sodišče pa tudi ni navedlo, katera določba Ustave naj bi bila kršena. Pritožba predlagatelja je utemeljena. Ni sicer res, da sodišče prve stopnje ni navedlo, katera določba Ustave naj bi bila po njegovem mnenju kršena; vsaj kar se tiče ureditve v 164. čl. Zakona o bančništvu (ZBan), je mogoče iz obrazložitve v sprejemljivi meri povzeti, da bi po mnenju navedenega sodišča šlo za kršitev 25.

čl. Ustave (pravica do pravnega sredstva), glede na to, da je v zvezi s citiranim členom omenjeno, da je treba nujno dopustiti pravico do pritožbe. Vendar pa je ne glede na to pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo materialno pravo, ker je svojo odločitev oprlo na 156. čl. Ustave; slednji določa, da če sodišče pri odločanju meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, mora postopek prekiniti in začeti postopek pred ustavnim sodiščem, pri čemer se postopek pred sodiščem nadaljuje po odločitvi ustavnega sodišča.

Ureditev v tem členu je jasna in pritožba utemeljeno opozarja, da prihaja to določilo v poštev le v primeru, ko je sodišče tisto, ki začne postopek za oceno ustavnosti zakona in ni dovolj, da se glede utemeljenosti razlogov le pridruži mnenju stranke, ki je sicer pobudnica za začetek postopka v zvezi z istim zakonom in ki mora za svojo procesno legitimacijo šele izkazati pravni interes. Ker pa je v predmetni zadevi sodišče prve stopnje ravnalo v nasprotju s 156. čl. Ustave, ko je prekinilo postopek, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje (3. tč. 365.

čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s 15. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, ZPPSL).