Appeal allowed: Employer's appeal against disciplinary sanction upheld where employer also appealed first-instance decision.

Pritožbi se ugodi in se sodba v izpodbijanem delu v 1. tč. izreka spremeni tako, da se zahtevek za razveljavitev sklepa pritožbene komisije z dne 21.11.1988 zavrne. Tožnik je dolžan toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 16.490,00 SIT, v roku 8 dni.

[JEDRO]

Ker sta se zoper prvostopno odločitev disciplinske komisije pritožila tako delavec kot predlagatelj disciplinskega postopka, je pritožbeni organ pri delodajalcu lahko spremenil prvostopno odločitev v škodo delavca, tako da je izrekel strožji disciplinski ukrep, saj delodajalec v postopku varstva pravic smiselno uporablja določbe ZPP (103. ZDR), poleg tega pa je imel možnost takšne odločitve predvideno tudi v svojem pravilniku o disciplinski odgovornosti.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je s sodbo razveljavilo sklep pritožbene komisije tožene stranke z dne 21.11.1998 (1. tč. izreka), zahtevek za razveljavitev odločbe disciplinske komisije tožene stranke z dne 29.9.1998 pa je zavrnilo (2. tč. izreka). Ugotovilo je odgovornost tožnika za očitani hujši kršitvi delovne obveznosti in utemeljenost odločbe disciplinske komisije o izrečenem ukrepu javnem opominu. Glede sklepa pritožbene komisije pa je ugotovilo, da navedena komisija ni tisti organ, ki bi lahko izrekal disciplinske ukrepe, saj lahko v postopku na drugi stopnji zgolj potrdi že izrečeni ukrep disciplinske komisije oz. ob ugoditvi pritožbe ukrep razveljavi in zadevo vrne disciplinski komisiji v novo odločanje.

Tožena stranka se je pritožila zoper sodbo v delu (1. tč. izreka), ko je sodišče razveljavilo sklep pritožbene komisije z dne 21.11.1998 iz vseh pritožbenih razlogov po določbi 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99). Navaja, da je pritožbena komisija po vloženih ugovorih tožnika in članice uprave na obravnavi samostojno ugotovila dejansko stanje z izvedbo listinskih dokazov, zaslišanjem tožnika in ostalih prič, zaradi česar je imela vse razloge za spremembo sklepa disciplinske komisije. Tudi za izrek strožjega disciplinskega ukrepa.

V tej zvezi opozarja na določbo 79. čl. pravilnika o delovnih razmerjih, po kateri lahko disciplinski organ druge stopnje ugodi ugovoru in deloma ali v celoti spremeni disciplinsko odločitev. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in v izpodbijanem delu sodbe zahtevek zavrne oz. podrejeno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožba je utemeljena. Pritožbeno sodišče je v izpodbijanem delu preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka ter zmotno uporabo materialnega prava (2. odst. 350.

čl. ZPP). Pritožbeno sodišče se z razlogi v izpodbijani sodbi, da pritožbena komisija ni imela podlage za spremembo disciplinskega ukrepa, ne strinja. V skladu z določbo 103. čl. Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 14/90 - 71/93) se v postopku odločanja o varstvu pravic delavcev pri delodajalcih smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za postopek pred sodišči, ki so pristojna za spore iz delovnih razmerij. Gre za Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS, Ur. l. RS, št. 19/94), ki glede tega vsebuje določene postopkovne določbe oz. se v nasprotnem uporabljajo določbe ZPP (1. odst. 14.

čl. ZDSS). V postopku odločanja o varstvu pravic delavcev se tako upoštevajo načela, ki veljajo v pravdnem postopku in med ostalimi tudi načelo dvostopnega odločanja, ko lahko pritožbeni organ odločitev prvostopnega organa potrdi, razveljavi ali spremeni. Tožena stranka ima navedeno opredeljeno v določbi 79. čl. pravilnika o delovnih razmerjih, po kateri lahko disciplinski organ druge stopnje v ugovornem postopku ugodi ugovoru in med ostalim deloma ali v celoti spremeni disciplinsko odločitev. Ker je zoper odločbo disciplinske komisije na prvi stopnji vložila ugovor tudi tožena stranka, je imela tako pritožbena komisija v skladu z navedeno določbo pravno podlago za spremembo disciplinskega ukrepa, to je tudi za izrek strožjega disciplinskega ukrepa od tistega, ki ga je predhodno zoper tožnika izrekla disciplinska komisija.

V tej zvezi je pritožbena komisija po izvedenem dokaznem postopku pravilno ugotovila vse obteževalne okoliščine na tožnikovi strani in v svojem sklepu obrazložila primernost izrečenega strožjega disciplinskega ukrepa denarne kazni, s katerim v celoti soglaša tudi pritožbeno sodišče. Zato ni bilo podanih nobenih razlogov za razveljavitev sklepa pritožbene komisije. Ker je sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi zmotno uporabilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in v skladu z določbo 4. tč. 358. čl. ZPP v izpodbijanem delu sodbe spremenilo odločitev tako, da je zahtevek za razveljavitev sklepa pritožbene komisije tožene stranke z dne 21.11.1998 zavrnilo, kot je to razvidno iz izreka te sodbe.

Tožena stranka je v zvezi s pritožbo priglasila stroške. Ker je z njo v celoti uspela, ji je pritožbeno sodišče v skladu z dejansko potrebnimi stroški in veljavno odvetniško tarifo (OT, Ur. l. RS, št. 7/99) priznalo za pritožbo 100 točk (4. tč.

10. tar. št. OT), za administrativne stroške 2 točki (2. odst. 15. čl. OT), to je skupno 102 točki, kar ob vrednosti ene točke 100,00 SIT (Ur. l. RS, št. 78/01), veljavne v času odločanja pritožbenega sodišča, znaša 10.200,00 SIT oz. z upoštevanjem 20 % DDV 12.240,00 SIT. Poleg tega je priznalo toženi stranki tudi stroške takse za pritožbo v znesku 4.250,00 SIT, to je skupno 16.490,00 SIT pritožbenih stroškov, katere je naložilo v plačilo tožniku (1. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 155. čl. ZPP).