Appeal allowed: Shareholder nullity claim valid if filed before corporate resolution entry in register.

Pritožbi tožeče stranke se ugodi, izpodbijana sodba se r a z v e l j a v i in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

[JEDRO]

Vpis sklepa skupščine v sodni register predstavlja oviro za ugotovitev njegove ničnosti le, če je bila tožba za uveljavljanje ničnosti vložena že po izvršenem vpisu sklepa v sodni register. Če pa gre za primer, ko je bil vpis v sodni register izvršen šele po vložitvi takšne tožbe, ni izpolnjena predpostavka iz 2. odst. 359. člena ZGD za konvalidacijo sklepa skupščine zaradi vpisa v sodni register.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki se glasi: "Ugotovi se, da je sklep skupščine družbe G., št. SL-141-1/97 z dne 15.5.1997, ničen. Družbeniku Ž.S. pripadajo vse pravice in obveznosti družbenika v družbi G., kot da sklepa o izključitvi ne bi bilo." Tožeči stranki je naložilo, da mora v 8 dneh toženi stranki povrniti pravdne stroške v znesku 165.755,50 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe sodišča prve stopnje do plačila. Proti navedeni sodbi je tožeča stranka po svojem pooblaščencu vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov.

Zatrjuje, da je sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje, ker je ugotovilo le dejstvo, da je v sodnem registru vpisan sklep o izključitvi tožnika. Kljub temu, da je registrsko sodišče v tej zadevi posredovalo obširen dopis pa le-tega sodišče ni upoštevalo pri odločitvi. Gre namreč za primer, ko je sicer sodišče že dne 10.9.1998 opravilo vpis v sodni register, toženi stranki naložilo plačilo stroškov objave tega vpisa v uradnem listu, vendar pa je bil sklep objavljen šele 6.7.2001, tožnik je zoper tak vpis vložil pritožbo.

Sodišče zmotno trdi, da bi tožnik moral postopati tako, da bi zadržal vpis v sodni register, saj za to nima nikakršne praktične možnosti, preden ni vpis objavljen v uradnem listu. Ravno tako ni sodišče ocenilo dejstva, da je bil vpis objavljen šele tri leta kasneje, to pa zato, ker tožena stranka ni plačala stroškov za objavo; slednjih pa ni plačala prav zaradi tega, da tožnik ne bi mogel vložiti pritožbe in bi se tožena stranka lahko sklicevala na konvalidacijo. V takšnem ravnanju nesporno obstajajo znaki in namen preslepitve.

Tožena stranka je odgovorila na pritožbo, pri čemer je obširneje polemizirala z navedbami tožeče stranke v pritožbi. Pritožba tožeče stranke je utemeljena. V času nastanka spornega razmerja veljavni Zakon o gospodarskih družbah (ZGD) je v 1. odst. 362. čl. določal, da se ničnost sklepa skupščine uveljavlja s tožbo, v 2. odst. 359. čl. pa, da ničnosti skupščinskih sklepov ni možno uveljavljati, če so vpisani v register, razen če gre za preslepitev ali če zakon izrecno določa drugače. Že gramatikalna razlaga obeh navedenih določil omogoča zaključek, da je vpis v sodni register ovira le, če je tožba za uveljavljanje ničnosti sklepa skupščine vložena šele po izvršenem vpisu v sodni register;

če pa gre za primer, kakršen je obravnavani, ko je bil vpis v sodni register izvršen dne 10.9.1998, ničnost pa je bila s strani tožeče stranke uveljavljena pred navedenim datumom (tožba v predmetni zadevi je vložena dne 18.7.1997), ne gre za situacijo po 2. odst. 359. čl. ZGD in torej ne za konvalidacijo izpodbijanega sklepa zaradi vpisa v sodni register. Ker pa sodišče prve stopnje zaradi napačnega pravnega stališča ni ugotavljalo za odločitev v konkretni zadevi relevantnega dejanskega stanja, je moralo pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo na podlagi 355.

čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Ostalih navedb iz pritožbe pri tem ni presojalo, ker za odločitev v obravnavani zadevi niso bile odločilnega pomena (1. odst. 360. čl. ZPP).