Appeal dismissed; executor's duty to pay debts exceeds estate value under enforcement law.

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Skladno s 1. odst. 208. člena ZPP se postopek, ki je bil prekinjen iz kakšnega razloga iz 1. do 4. točke 205. člena istega zakona, nadaljuje, ko ga dedič ali skrbnik zapuščine, novi zakoniti zastopnik, stečajni upravitelj ali pravni nasledniki pravne osebe prevzamejo ali ko jih sodnik povabi, naj to storijo. Upoštevaje takšno zakonsko dikcijo je sklep o nadaljevanju postopka procesni sklep, ki je posledica sklepa o prekinitvi postopka, izdanega zaradi smrti dolžnika in je v zvezi z njegovo presojo bistvenega pomena zlasti vprašanje, ali osebe, ki vstopijo na mesto prvotne stranke, sodijo v krog oseb, navedenih v 1. odst. 208. člena ZPP.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: I. izvršilni postopek, prekinjen z dnem 21.12.1999, s sklepom z dne 18.10.2000, na strani dolžnika nadaljevalo z dedinjama D.Č. in V.L.; II. upniku naložilo, da mora v 8 dneh R.F. povrniti 32.772,60 SIT stroškov pritožbenega postopka. Proti navedenemu sklepu je smiselno v delu, s katerim je sodišče prve stopnje na strani dolžnika nadaljevalo postopek z dedinjama (I. točka izreka), V.L. vložila pritožbo, v kateri izpostavlja, da je glede na to, da je dedinja po pokojnem dolžniku, dolžna poravnati dolgove le v višini podedovanega deleža hiše, kar znaša 1.601.742,00 SIT po cenitvi sodno zapriseženega cenilca. Večina dolgov izhaja iz naslova neplačanih davčnih obveznosti, dolgovi so večji od podedovanega dela hiše, sama pa se na davčni službi dogovarja o načinu plačila. Odločbo davčne službe je prejela 11.10.2001 in je je dolžna poravnati do 11.11.2001. Pritožba ni utemeljena.

1. odst. 208. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) določa, da se postopek, ki je bil prekinjen iz kakšnega razloga, ki je naveden v 1. do 4. točki 205. čl. tega zakona (med drugim: če stranka umre, pa v postopku nima pooblaščenca), nadaljuje, ko ga dedič ali skrbnik zapuščine, novi zakoniti zastopnik, stečajni upravitelj ali pravni nasledniki pravne osebe prevzamejo ali ko jih sodnik povabi, naj to storijo. Glede na takšno zakonsko dikcijo pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre pri sklepu o nadaljevanju postopka, kakršen je sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (I. točka izreka), za procesni sklep, izdan na podlagi 208.

čl. ZPP v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki je v bistvu nujna posledica predhodno v tej zadevi dne 18.10.2000 izdanega sklepa o prekinitvi postopka zaradi smrti dolžnika. Zato gre pri izpodbijanem sklepu lahko le za vprašanje, ali spadajo osebe, ki vstopijo na mesto prvotno označene stranke (konkretno: dolžnika), v krog oseb, navedenih v zgoraj omenjenem 1. odst. 208. čl. ZPP. V zvezi s tem vprašanjem pa je treba ugotoviti, da pritožnica v pritožbi tudi sama priznava, da je dedinja po pokojnem dolžniku S., torej njegova pravna naslednica.

Vse ostalo, kar izpostavlja v pritožbi, predvsem v smeri, da je dolžna poravnati zapustnikove dolgove le do višine podedovanega deleža (kar je sicer res), pa v tej fazi postopka ni mogoče upoštevati iz zgoraj navedenih razlogov, ker predmet presoje ni vsebina pravnega razmerja in bo pritožnica to dejstvo lahko ustrezno izpostavila tekom obravnavanega postopka. Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ, pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.