Court dismisses appeal upholding land registry entry of state-owned property rights despite contract naming a different party.

Pritožba se zavrne in p o t r d i sklep sodišča prve stopnje. Odreja se izbris zaznambe vložene pritožbe.

[JEDRO]

Ker so nepremičnine kot sredstva Zavoda za blagovne rezerve državna lastnina RS, je sodišče pravilno dovolilo vknjižbo stvarnih pravic, ki so bile s pogodbo sicer prenešene na zavod, na Republiko Slovenijo.

[OBRAZLOŽITEV]

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo o ugovoru udeleženca in sklenilo, da ostane v veljavi sklep zemljiškoknjižne referentke istega sodišča z dne 31.12.1998 Dn št. 4225/1998, s katerim je prvostopenjsko sodišče dovolilo pri parceli št. 1535/4 k.o. K. vknjižbo lastninske pravice s K. na predlagateljico in pri parceli št. 1535/1, k.o. K., last K. vpis služnostne pravice v korist parcele št. 1535/4 k.o. K. Udeleženec se je pravočasno pritožil zoper sklep sodišča prve stopnje. Uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, da sodišče druge stopnje ugodi pritožbi, zemljiškoknjižni sklep z dne 14.06.2001 razveljavi ter zavrže zemljiškoknjižni predlog Republike Slovenije za vpis lastninske pravice pri parceli št. 1535/1 k.o.

K. ter odredi izbris vpisa. Sklepa sodišča prve stopnje ni moč preizkusiti, obrazložitev je protislovna, v nasprotju z izrekom in nerazumljiva. Zemljiškoknjižni postopek ni postopek o ugotavljanju lastninske pravice, zemljiška knjiga lahko le ugotovi, ali je zemljiškoknjižna listina po zemljiškoknjižnem predlogu sposobna za vpis v zemljiško knjigo. Ta listina je bila pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim z dne 23.10.1998. Pogodbo je sklenil nasprotni udeleženec, to je Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve, ki je samostojna pravna oseba in kot taka vpisana v register Okrožnega sodišča v Ljubljani.

Sodišče je torej opravilo vpis pravice v zemljiško knjigo na podlagi listine, ki se ne glasi na tistega, ki je na podlagi tega vpisa vpisan kot lastnik v zemljiški knjigi, torej na Republiko Slovenijo. Gre za dva pravna subjekta. Sodišče bi moralo tak vpis najmanj zavrniti. Opredeljevanje sodišča, ali so sredstva gospodarska ali pravna kategorija po Zakonu o blagovnih rezervah, je napačno in ne sodi v zemljiškoknjižni postopek. Nasprotni udeleženec je po Zakonu o blagovnih rezervah iz leta 1995 na teh nepremičninah pridobil pravico uporabe, ki je po Zakonu o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini iz leta 1997 prešla v lastninsko pravico, Republika Slovenija pa je edina ustanoviteljica udeleženca.

Drugače si niti ni moč predstavljati, saj udeleženec sicer ne bi mogel biti pogodbena stranka pri opravljanju svojih nalog po Zakonu o blagovnih rezervah v zvezi z upravljanjem skladišč, kar je njegova temeljna dejavnost. Opozarja še, da postopek vpisa v zemljiško knjigo določa Zakon o zemljiški knjigi, ne pa sodna praksa, posebej če se ta sklicuje na en sam primer v pravdnem postopku istega sodišča, čeprav je sodna praksa pri drugih sodiščih drugačna. Tudi sklenjena poravnava, na katero se sklicuje sodišče v obrazložitvi, ne dokazuje ničesar, saj je bila stranka udeleženec, ne pa predlagateljica.

Zemljiškoknjižno sodišče že za veliko manjše pomanjkljivosti zavrača zemljiškoknjižne predloge in je nerazumljivo, da je lahko sodišče prve stopnje potrdilo tak vpis, ko pa je na pogodbi označena druga oseba kot tista, ki je vpisana v zemljiški knjigi. Pritožba ni utemeljena. Prav ima sicer pritožnik, ko opozarja na določbe Zakona o zemljiški knjigi (ZZK). 21.čl. navedenega zakona namreč določa, da se vknjižba dovoli na podlagi javne ali zasebne listine, ki mora vsebovati veljaven pravni temelj. Sodišče prve stopnje je pravilno postopalo, ko je odločalo o dovolitvi vknjižbe na podlagi predložene listine, to je pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, ki jo je udeleženec, Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve sklenil s tretjo osebo, K. dne 23.10.1998 glede nepremičnin (skladiščni prostor s funkcionalnim zemljiščem - parcela št. 1535/4, vpisana pri vložku 1068 k.o.

K.). S to pogodbo je udeleženec lahko le prenesel te nepremičnine v svoja sredstva (1. odst. 24. čl. Zakona o blagovnih rezervah - ZBR, Ur.l. RS št. 60/95 ter 38/99), stvarne pravice pa so z njo prenešene na Republiko Slovenijo (ne glede na zapis v pogodbi, da se prenašajo na udeleženca), upoštevaje določbo 3. odst. 24. čl. ZBR, kot je le-to pravilno interpretiralo že sodišče prve stopnje. Iz te določbe namreč izhaja, da so sredstva iz 1.(in 2.) odst. 24. čl. ZBR državna lastnina Republike Slovenije. Vpis je sodišče prve stopnje torej dovolilo na podlagi predlogu priložene listine - pogodbe z dne 23.10.1998, ob tem, da je materialnopravno pravilno upoštevalo tudi 3. odst. 24.

čl. ZBR ter to v razlogih sklepa navedlo, zato ne držijo pritožbene trditve, da je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. tč.

2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ker sklepa ni moč preizkusiti, saj naj bi bila obrazložitev protislovna in v nasprotju z izrekom. Obrazložitev je konsistentna, skladna z izrekom in povsem razumljiva. Kateri so primeri iz sodne prakse, ko naj bi sodišče v podobnem primeru odločilo drugače, pritožbenemu sodišču ni poznano, tega pritožnik določno ne pojasni, v informatizirani bazi odločb višjih in tudi vrhovnega sodišča odločbe, kjer bi o podobni zadevi sodišče zavzelo drugačno stališče, ni. Dejansko stanje je torej sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in materialno pravo pravilno uporabilo, ko je zavrnilo ugovor udeleženca zoper sklep, s katerim je bilo ugodeno predlogu za vpis v zemljiško knjigo, pri tem pa ni napravilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (1., 2., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. tč.

2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 63. čl. ZZK in 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku). Zato je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ter hkrati odredilo izbris zaznambe zavrnitve predloga (2. tč. 95. čl. ZZK).