Appeal allowed: Contractual clause allowing arbitration only if commission fails is not a binding arbitration agreement under ZPP.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court allowed the appeal, quashing the first-instance judgment that had dismissed the lawsuit as inadmissible. The lower court had ruled the dispute subject to arbitration based on a clause designating a 'commission' for dispute resolution. However, the court found the clause did not create a binding arbitration agreement because the commission's decision was non-binding and merely advisory, unlike a formal arbitral award. Consequently, the plaintiff retained the right to sue in court, and the case was remanded for a new proceeding.
Legislator headnote
AI generated464. člen ZPP; 475. člen ZPP: A contractual clause designating a non-binding commission whose decision is merely advisory does not constitute a binding arbitration agreement under the Arbitration Act, thereby preserving the parties' right to initiate court proceedings.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
[JEDRO]
Iz besedila pogodbenega določila sledi, da odločitev "komisije" ni obvezna za stranki: če namreč reševanje spora s pomočjo "komisije" ne pripomore k rešitvi spora "ima nezadovoljna stranka pravico vložiti tožbo pred stalno arbitražo GZ Slovenije ali pred sodiščem v Sloveniji". In ker arbitražna odločba, ki sledi postopku pred arbitražo, ni priporočilo, temveč odločba, ki je enakovredna sodbi (475. čl. ZPP), prav to bistveno značilnost pa pogodbeni stranki odločitvi "komisije" odrekata, sporno pogodbeno določilo ni arbitražni dogovor, kakršnega ima v mislih ZPP.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje se je z izpodbijanim sklepom izreklo za stvarno nepristojno, razveljavilo sklep o izvršbi in tožbo zavrglo. Tako je odločilo zato, ker je presodilo, da gre za spor, glede katerega sta stranki dogovorili pristojnost arbitraže. Proti sklepu sodišča prve stopnje vlaga pravočasno pritožbo tožeča stranka. V pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi.
Pritožba je utemeljena. Izpodbijani sklep temelji na ugotovitvi, da sta se pravdni stranki v 13. členu Pogodbe št. 18/95 (priloga A 3) dogovorili, da je za odločitev o sporu v zvezi s to pogodbo, pristojna "komisija", ki jo je sodišče izenačilo z arbitražo. Zato se je na podlagi 464. člena ZPP izreklo za nepristojno in tožbo zavrglo. Takšne presoje pritožbeno sodišče ne sprejema. Iz besedila omenjenega pogodbenega določila namreč sledi, da odločitev "komisije" ni obvezna za stranki: če namreč reševanje spora s pomočjo "komisije" ne pripomore k rešitvi spora "ima nezadovoljna stranka pravico vložiti tožbo pred stalno arbitražo GZ Slovenije ali pred sodiščem v Sloveniji" - (2. odst.
13. tč. pogodbe). In ker arbitražna odločba, ki sledi postopku pred arbitražo, ni priporočilo, temveč odločba, ki je enakovredna sodbi (475. čl. ZPP), prav to bistveno značilnost pa pogodbeni stranki odločitvi "komisije" odrekata, sporno pogodbeno določilo ni arbitražni dogovor, kakršnega ima v mislih ZPP v 459. členu (in nasl.). Upoštevaje 2. odst.
13. tč. pogodbe je tožeča stranka z vložitvijo obravnavane tožbe izkoristila možnost izbire med tožbo pred GZ Slovenije ali pred rednim sodiščem. Dogovorjena možnost izbire pa seveda ne more izključevati sodne pristojnosti. Iz doslej razloženega sledi, da pritožnik smiselno pravilno opozarja na bistveno kršitev 464. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 339. čl. ZPP. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa (1. odst. 354. čl. ZPP). Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odst. 165. čl. ZPP.