Administrative court dismissed appeal; labor court lacks jurisdiction for dismissal claims tied to administrative act.
Legislator summary
AI generatedThe appellate administrative court dismissed the plaintiff's appeal, upholding the first-instance court's decision that the case was procedurally improper. The plaintiff sought to invalidate a dismissal order and simultaneously claim reinstatement and damages for the termination of their employment as a general director. The court ruled that these labor law claims are intrinsically linked to the legality of the administrative dismissal act, falling under the exclusive jurisdiction of the administrative court under the Act on Public Service and the Administrative Disputes Act.
Legislator headnote
AI generated4. odstavek 27. člena Zakona o gospodarskih javnih službah; 1. odstavek 63. člena Zakona o upravnem sporu: Administrative courts have jurisdiction over claims for damages and reinstatement arising from the legality of an administrative dismissal act.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Ker iz navedb v tožbi izhaja, da tožnik poleg odprave sklepa o rezrešitvi zahteva tudi, da se ugotovi, da mu ni prenehalo delovno razmerje v.d. generalnega direktorja tožene stranke, da ga je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delovno mesto in mu priznati vse pravice iz dela in po delu ter plačati pripadajoča nadomestila plače, je uveljavljanje teh pravic neposredno vezano na izpodbijani sklep o razrešitvi oziroma na odločitev o (ne)zakonitosti tega sklepa. Po določbi 4. odstavka 27. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS, Ur. l.
RS št. 32/93 do 30/98) je za reševanje sporov o razrešitvi direktorja javnega podjetja pristojno sodišče za upravne spore. Po določbi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Ur.l. RS št. 50/97 in 70/00) upravno sodišče lahko v upravnem sporu, ko odloči o zakonitosti izpodbijanega akta, odloči tudi o odškodninskih in drugih zahtevkih, ki so v povezavi z izpodbijanim spornim aktom, torej je tudi za odločitev o zakonitosti prenehanja delovnega razmerja v predmetnem sporu pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom se je sodišče prve stopnje izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tej zadevi, ker naj bi to bilo Upravno sodišče v Ljubljani na podlagi 4. odstavka 27. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS - Ur. l. RS št. 32/93 in 30/98). Zoper navedeni sklep se pritožuje tožnik smiselno zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi ta sklep in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Tožnik povdarja, da gre v tem sporu, poleg spora o zakonitosti sklepa o razrešitvi, tudi za spor o nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja in kršitve pogodb o zaposlitvi z dne 9. in 11. 11. 1999, za kar je pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
Pritožba ni utemeljena. Iz navedb v tožbi in primarnega tožbenega zahtevka na 4. strani tožbe (1. in 2. odstavek) res izhaja, da tožnik poleg odprave sklepa o rezrešitvi z dne 7.6.2000 zahteva tudi, da se ugotovi, da mu ni prenehalo delovno razmerje v.d. generalnega direktorja tožene stranke, da ga je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delovno mesto in mu priznati vse pravice iz dela in po delu ter plačati pripadajoča nadomestila plače. Uveljavljanje teh pravic je torej neposredno vezano na izpodbijani sklep o razrešitvi oziroma na odločitev o (ne)zakonitosti tega sklepa.
Po določbi 4. odstavka 27. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS, Ur. l. RS št. 32/93 do 30/98) je za reševanje sporov o razrešitvi direktorja javnega podjetja pristojno sodišče za upravne spore. Po določbi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Ur.l. RS št. 50/97 in 70/00) upravno sodišče lahko v upravnem sporu, ko odloči o zakonitosti izpodbijanega akta, odloči tudi o odškodninskih in drugih zahtevkih, ki so v povezavi z izpodbijanim spornim aktom. Glede na navedene določbe obeh zakonov je po stališču pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da je za odločanje o predmetnem sporu pristojno Upravno sodišče v Ljubljani.
Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo tožnika kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).