Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep II Cp 78/2002 ECLI:SI:VSLJ:2002:II.CP.78.2002 AI generated

Inheritance of denationalized property requires living heir; deceased heir's rights pass to their own heirs.

Case Number VSL sklep II Cp 78/2002
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court vacated the first-instance judgment establishing inheritance rights for the deceased widow and sister of the decedent. The decedent's widow and sister had died before the court finalized the inheritance of denationalized property, while the first instance incorrectly established their rights. The court ruled that since the original heirs were deceased, their own heirs must inherit instead to avoid restarting the entire process.

Legislator headnote

AI generated

1. odstavek 125. člen Zakona o dedovanju; 1. odstavek 78. člen Zakona o denacionalizaciji: If an heir designated by a final inheritance decision dies before the court rules on the inheritance of denationalized property, their heirs shall inherit in their place.

Keywords

AI generated
denationalized property inheritance heir death before ruling subrogation of heirs Zakon o dedovanju Zakon o denacionalizaciji vacatur of judgment second order of succession

Cited Legislation

AI generated
1. odstavek 125. člen Zakona o dedovanju
1. odstavek 78. člen Zakona o denacionalizaciji
3. točka 365. člen Zakona o pravdnem postopku
163. člen Zakona o dedovanju
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi, sklep o dedovanju se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Dedovanje denacionaliziranega premoženja se uvede z dnem pravnomočnosti odločbe o dedovanju. Če je dedič po pravnomočnem sklepu o dedovanju umrl pred odločitvijo sodišča o dedovanju denacionaliziranega premoženja, so dediči take zapuščine namesto pokojnega dediča njegovi dediči.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju ugotovilo obseg zapuščine, odmerilo sodno takso, nadalje ugotovilo, da ni oporoke in zato nastopi zakonito dedovanje ter da sta vdova in sestra zapustnika umrli, nakar je ustanovilo dedno pravico na pokojno vdovo in sestro zapustnika, vsako do 1/2 in odločilo, da se bo vknjižba lastninske pravice v zemljiški knjigi izvedla na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju. Zoper sklep o dedovanju se je v roku pritožila K.S., rojena Gostinčar, iz razloga nepravilne uporabe materialnega prava in vsled tega tudi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, ki predlaga, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Navaja, da je sodišče prve stopnje sicer pravilno ugotovilo obseg premoženja, ki spada v zapuščino, ni pa pravilno ugotovilo dedne upravičenosti za B. H., ki je 20 let živela s pokojnikom v skupnem gospodinjstvu. Slednja je sicer po zapustniku že dedovala na podlagi oporoke premoženje, ki ga je zapustnik imel ob svoji smrti, oporočno dedovanje pa ne pride v poštev v tem primeru, ko se deduje v denacionalizacijskem postopku vrnjeno premoženje. H.B. je umrla leta 1984 in ker zapustnik ni imel lastnih potomcev, ne more nastopiti dedovanje po prvem dednem redu.

Zato nastopi dedovanje po drugem dednem redu in bi prišli v poštev kot zakoniti dediči zapustnikovi starši, oziroma njihovi potomci, to so bratje in sestre zapustnika. Zapustnik je imel samo eno sestro, K. G., ki je tudi že umrla in zato pridejo v poštev za dedovanje samo njeni otroci, med drugim tudi pritožnica. Zato izpodbijani sklep ni utemeljen glede ustanovitve dedne pravice za vdovo zapustnika. Pritožba je utemeljena. Sodišče prve stopnje je zaključilo ta zapuščinski postopek z izpodbijanim sklepom, s katerim je ustanovilo dedno pravico za H.Ž., pokojno vdovo zapustnika in K.G., pokojno sestro zapustnika.

Predmet dedovanja je v denacionalizaciji vrnjeno premoženje zapustniku, medtem ko je zapustnikova vdova bila edini dedič premoženja, ki ga je ta imel ob svoji smrti, in sicer je bila dedič na podlagi oporoke. Po 1. odstavku 125. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) je lahko dedič samo tisti, ki je živ ob uvedbi dedovanja. Zakon ne pozna instituta utanovitve dedne pravice za pokojnega dediča, ki je bil ob uvedbi dedovanja živ, je pa umrl med zapuščinskim postopkom, ampak je sodna praksa take primere rešila tako, da so na mesto dediča, ki je preživel zapustnika, umrl pa je pred zaključkom zapuščinskega postopka, stopili njegovi dediči.

Takšna rešitev je sprejemljiva tudi iz razloga, ker le z ustanovitvijo dedne pravice ne bi bilo dokončno rešeno dedovanje zapustnikovega premoženja, ampak bi to imelo za posledico nov zapuščinski postopek po zapustniku, za katerega je dedna pravica ustanovljena. To pa bi bilo nepraktično in bi brez tehtnega razloga podaljševalo zapuščinske postopke. Ker je na podlagi zgoraj navedenega sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, temu posledično pa je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365.

člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom ZD). V nadaljevanju bo moralo sodišče prve stopnje najprej ugotovitvi dediče po zapustniku na dan uvedbe dedovanja (1. odstavek 78. člena Zakona o denacionalizaciji) oziroma ker so ti že pokojni, njihove dediče, nakar bo dokončno odločilo o dedičih in dednih deležih posameznega dediča. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker ti niso bili priglašeni.