Appeal allowed; default judgment revoked because defendant filed a response within the statutory time limit despite its incompleteness.

Pritožbi se ugodi, izpodbijana zamudna sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

[JEDRO]

ZPP ne vsebuje nikakršne sankcije, če toženec vloži nepopolen odgovor. Popolnost odgovora (o katerem govori 278. člen) zato ni predpostavka v tem smislu, da bi bila zaradi nepopolnega odgovora možna izdaja zamudne sodbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo naložilo tožencu, da tožnici plača glavnico v znesku 4.874.361,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih zneskov dalje in pravdne stroške v znesku 149.086,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje zamudne sodbe dalje. Toženec je proti takšni odločitvi vložil pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Navaja, da za izdajo zamudne sodbe niso bili podani zahtevani zakonski pogoji iz 318. člena ZPP, saj utemeljenost tožbenega zahtevka ne izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi, dejstva na katera se opira tožbeni zahtevek pa so v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik. Poleg tega pa je podana tudi bistvena kršitev določb po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, saj zamudna sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišče bi moralo navesti konkretna dejstva, na katera je tožeča stranka opirala svoj zahtevek in konkretne dokaze, ki niso v nasprotju s temi dejstvi.

Prav tako bi moralo navesti pravno podlago, na kateri temelji utemeljenost tožbenega zahtevka. Po pritožnikovem mnenju sodišče ni pravilno uporabilo 324. člena ZPP. Pritožba je utemeljena. Pritožnik sicer napačno sklepa o neizpolnjenosti pogojev iz 3. in 4. točke 1. odstavka 318. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), saj je tožba tožeče stranke sklepčna, prav tako pa v njej tudi ni nasprotja med dejstvi in dokazi. Prav tako tudi napačno razloguje določilo 324. člena ZPP o vsebini zamudne sodbe. V 5. odstavku navedenega določila je namreč jasno določeno, da se sodišče v obrazložitvi zamudne sodbe omeji le na ugotovitev pogojev za njeno izdajo.

Izpodbijana sodba je nepravilna zato, ker za njeno izdajo ni bila izpolnjena osnovna predpostavka, ki je določena v prvem stavku 1. odstavka 318. člena ZPP in po katerem pride izdaja zamudne sodbe v poštev le v primeru, če tožena stranka ne odgovori na tožbo v roku iz 277. člena ZPP. Ne drži namreč ugotovitev v izpodbijani zamudni sodbi, da toženec kljub temu, da je bil pravilno pozvan na vložitev odgovora na tožbo, nanjo ni odgovoril v roku 30 dni. Toženec je namreč prejel tožbo s prilogami in poziv na odgovor 18.5.2000, odgovor nanjo pa je vložil 16.6.2000, torej v okviru zahtevanega tridesetdnevnega roka.

Odgovor na tožbo pa je sodišče prve stopnje tudi vročilo tožeči stranki. Razlog, da je sodišče prve stopnje kljub temu izdalo zamudno sodbo, bi lahko bil le v nepopolnosti toženčevega odgovora na tožbo (o čemer izpodbijana sodba sicer ne razpravlja). Po določilu 1. odstavka 278. člena mora biti odgovor na tožbo obrazložen, iz obrazložitve pa mora jasno izhajati, ali tožena stranka nasprotuje tožbenemu zahtevku v celoti ali deloma in v katerem delu. V 2. odstavku navedenega določila pa je navedeno, da mora tožena stranka odgovoru na tožbo priložiti listine in predlagati dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v odgovoru.

Toženčev odgovor na tožbo navedenim zakonskim zahtevam ni zadostil, saj razen v praksi uveljavljene domnevno salvatorične klavzule, da se prereka vse, kolikor se izrecno ne priznava, ne vsebuje ničesar, kar bi lahko bilo predmet presoje na glavni obravnavi. Vendar pa zakon (ZPP) ne vsebuje nikakršne sankcije, če toženec vloži nepopolen odgovor. Popolnost odgovora (o katerem govori 278. člen) zato ni predpostavka v tem smislu, da bi bila zaradi nepopolnega odgovora možna izdaja zamudne sodbe (tako dr. Lojze Ude v Uvodnih pojasnilih k ZPP, str. 59).

Sodišče prve stopnje je tako izdalo zamudno sodbo v nasprotju z določbami ZPP, s čimer je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka po 7. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Na podlagi določila 1. odstavka 354. člena ZPP je bilo treba zamudno sodbo razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje, da opravi glavno obravnavo.