Appeal dismissed; debtor must pay creditor's costs for issuing interim order protecting non-monetary claim.

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (2. točki izreka) potrdi. Dolžnik sam krije stroške pritožbe.

[JEDRO]

Ker je upnik izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve opravičil, mu je dolžnik dolžan povrniti stroške, ki so bili za zavarovanje potrebni.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je najprej izdalo začasno odredbo, s katero je Agenciji RS za plačilni promet prepovedalo vnovčitev akceptnega naloga št. C 691961 v znesku 19.759.951,14 SIT v korist dolžnika. Po prejemu spornega akceptnega naloga s strani Agencije RS za plačilni promet pa je izdano začano odredbo (v posledici umika predloga) z izpodbijanim sklepom razveljavilo (1. točka izreka). Pri tem je dolžniku naložilo povrnitev 295.970,00 SIT upnikovih stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29.08.2001 do plačila (2. točka izreka).

Dolžnik se je proti 2. točki izreka prvostopenjskega sklepa provočasno pritožil. Navedel je, da naj bi od upnika prejel samo en akceptni nalog, in sicer za zavarovanje vseh upnikovih obveznosti do dolžnika. Sicer pa naj bi mu upnik dveh akceptnih nalogov za zavarovanje plačila po pogodbi št. 990315 z dne 15.03.1999 niti ne izstavil. Pri tem je priglasil stroške pritožbe. Pritožba ni utemeljena. Upnik je v tej zadevi predlagal izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve. Za izdajo takšne začasne odredbe pa je treba izkazati verjeten obstoj terjatve (1. odst. 272.

čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ)) in eno od treh predpostavk iz 2. odst. 272. čl. ZIZ. Po oceni sodišča druge stopnje je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da je upnik verjetno izkazal obstoj svoje terjatve (na vrnitev akceptnega naloga). Upnik je namreč ves čas postopka zatrjeval, da je dolžniku sporni akceptni nalog št. C 691961 (pripet k redni št.

7) izročil izključno v zavarovanje plačila zastavljene slike po pogodbi št. 990315 z dne 15.03.1999 (priloga A5). Na podlagi navedene pogodbe je namreč dolžnik upniku izdal pooblastilo za izpolnitev akceptnega naloga (priloga A6), pri čemer pa je bil upnik istočasno dolžan dolžniku izstaviti dva akceptna naloga kot zavarovanje plačila zastavljene slike dolžnika v višini 45.000,00 DEM (gl. zadnji odstavek priloge A6). Da je temu tako, je v smislu verjetnosti mogoče sklepati na podlagi tega, da dolžnik ni predložil niti predlagal nobenih nasprotnih dokazov (to je dokazov za zatrjevano dejstvo, da naj bi mu bil sporni akceptni nalog izročen v zavarovanje vseh upnikovih obveznosti).

Ker je torej dolžnik sporni akceptni nalog nepooblaščeno izpolnil v zavarovanje vseh svojih terjatev do upnika (saj za to ni imel njegovega pooblastila), je bila predlagana začasna odredba, s prepovedjo vnovčitve akceptnega naloga, utemeljena. Sporni akceptni nalog je bil namreč že predložen v vnovčenje Agenciji RS za plačilni promet (čeprav ga je le-ta po izdaji začasne odredbe, zaradi zaprtja dolžnikovega žiro računa, posredovala sodišču), s čimer je bil izpolnjen tudi drugi pogoj za njeno izdajo, in sicer obstoj nevarnosti, da bi bila z njegovo vnovčitvijo terjatev onemogočena (prva alinea 2. odst. 272.

čl. ZIZ). Pri tem so brezpredmetne pritožbene navedbe, da naj ne bi bile v upnikovih izpisih stanja odprtih postavk navedene vse njegove obveznosti do dolžnika. V tej zadevi namreč ni pomembno, kakšen je dolg med strankama. Pomembno je le, za zavarovanje katerega dolga je upnik izdal sporni akceptni nalog. Ker je upnik izdajo začasne odredbe opravičil, pa mu je dolžnik na podlagi 5. odst. 38. čl. v zvezi z 239. čl. ZIZ dolžan povrniti stroške postopka, ki so bili za zavarovanje potrebni (2. točka izreka) in katerih odmera po posameznih postavkah je razvidna iz stroškovnikov upnika z dne 03.07.2001 in z dne 29.08.2001 (gl. redni št. 5 in 9).

Glede na navedeno je bilo treba neutemeljeno pritožbo zavrniti ter v izpodbijanem delu zakonit in pravilen sklep prvostopenjskega sodišča potrditi (v skladu z 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ). Dolžnik s pritožbo ni uspel; zato je sodišče druge stopnje na podlagi 1. odst. 165. čl. v zvezi s 1. odst. 154. čl. ZPP, oba v zvezi s 15. čl. ZIZ, odločilo, da sam krije svoje pritožbene stroške.