Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep I Cpg 166/2001 ECLI:SI:VSLJ:2002:I.CPG.166.2001 AI generated

Appeal dismissed; claimant bears costs when withdrawing suit due to company deregistration they may have caused.

Case Number VSL sklep I Cpg 166/2001
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appeal against the first-instance judgment, confirming that the claimant must bear the litigation costs. The claimant withdrew their lawsuit after the defendant company was deregistered from the commercial register, an event the court suggested the claimant might have inadvertently caused by opposing capitalization. Since the law does not explicitly cover cost allocation when a claim becomes unenforceable due to external events like deregistration, the court applied general principles requiring the withdrawing party to pay costs unless they were the sole beneficiary of the withdrawal.

Legislator headnote

AI generated

ZPP 154. člen; 158. člen 1. odstavek: When a plaintiff withdraws a claim due to external events rendering it unenforceable, they generally bear the costs unless they were the sole beneficiary of the withdrawal.

Keywords

AI generated
litigation costs allocation withdrawal of lawsuit company deregistration commercial register ZPP cost provisions unjust enrichment procedural withdrawal

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem stroškovnem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje. Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Konkretne situacije, ko bi zahtevek postal tekom postopka neutemeljen zaradi nekega zunanjega dejstva, v obravnavanem primeru zaradi izbrisa družbe iz sodnega registra po Zakonu o finančnem poslovanju podjetij, ZPP v določbah o povračilu pravdnih stroškov ne ureja. Zato bi bilo mogoče na podlagi razpoložljivega spisovnega gradiva le oceniti možen uspeh tožnika v tem postopku (154. člen ZPP). O stroških namreč odloča sodišče brez obravnavanja (1. odstavek 163. člena ZPP). Ker pa je tožeča stranka v sami tožbi trdila, da ni soglašala s predlagano dokapitalizacijo, ni izključeno, da je sama pripomogla k nastanku izbrisnega razloga iz 1. odstavka 37. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij in s tem posredno k razlogu za umik tožbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje zaradi umika tožbe in predloga za izdajo začasne odredbe postopek ustavilo (1. odstavek izreka) in tožeči stranki naložilo povračilo pravdnih stroškov prvotožene stranke (2. odstavek izreka). Zoper stroškovni del izreka sklepa se je tožeča stranka pravočasno pritožila, uveljavljala pa je vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena ZPP in predlagala spremembo sklepa tako, da sodišče naloži toženi stranki povračilo pravdnih stroškov tožeče stranke. Priglasila je pritožbene stroške.

Prvotožena stranka je na pritožbo odgovorila in priglasila pritožbene stroške. Pritožba ni utemeljena. Tožeča stranka kot soustanovitelj in družbenik družbe J. d.o.o. je zoper preostala družbenika (prvo in drugotoženo stranko) vložila tožbo zaradi razveze pogodbe o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo J. d.o.o. z dne 15.9.1990 in prenehanja te družbe z njeno likvidacijo. V zavarovanje navedene terjatve je predlagala tudi izdajo začasne odredbe. V teku postopka se je izkazalo, da je bila družba J. d.o.o. izbrisana iz sodnega registra, po neprerekanih navedbah prvotožene stranke zato, ker ni bila v zakonskem roku usklajena z Zakonom o gospodarskih družbah.

Zaradi odločitve registrskega sodišča Okrožnega sodišča v Ljubljani o izbrisu družbe J. d.o.o. je tožeča stranka umaknila tako tožbo kot tudi predlog za izdajo začasne odredbe (zapisnik o glavni obravnavi z dne 20.1.2000 - list.št. 16). Iz povedanega izhaja, da tožeča stranka tožbe in predloga za izdajo začasne odredbe ni umaknila zato, ker bi toženi stranki izpolnili zahtevek. Le v tem primeru bi bila tožeča stranka upravičena do plačila njenih pravdnih stroškov (1. odstavek 158. člena ZPP). V vseh ostalih primerih je sama dolžna povrniti pravdne stroške toženi stranki.

Konkretne situacije, ko bi zahtevek postal tekom postopka neutemeljen zaradi nekega zunanjega dejstva, v obravnavanem primeru zaradi izbrisa družbe iz sodnega registra po Zakonu o finančnem poslovanju podjetij, (v nadaljevanju ZFPPPod) ZPP v določbah o povračilu pravdnih stroškov ne ureja. Zato bi bilo mogoče na podlagi razpoložljivega spisovnega gradiva le oceniti možen uspeh tožnika v tem postopku (154. člen ZPP). O stroških namreč odloča sodišče brez obravnavanja (1. odstavek 163. člena ZPP). Ker pa je tožeča stranka v sami tožbi trdila, da ni soglašala s predlagano dokapitalizacijo, ni izključeno, da je sama pripomogla k nastanku izbrisnega razloga iz 1. odstavka 37.

člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij in s tem posredno k razlogu za umik tožbe. Neutemeljno je pri tem sklicevanje na dejstvo, da je bil sklep o izbrisu družbe iz sodnega registra izdan šele na podlagi določil ZFPPod, ki v času vložitve tožbe še ni bil sprejet. Pritožnik namreč prezre dejstvo, da je neuskladitev družbe z določili ZGD urejal kot izbrisni razlog že 5. odstavek 580. člena ZGD, ki pa je v času vložitve tožbe že veljal. Ob povedanem se pokaže, da tožeča stranka tudi ob oceni možnega uspeha v tem postopku ni upravičena do povračila pravdnih stroškov, dolžna pa je toženi stranki povrniti njene priglašene in odmerjene pravdne stroške.

Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), je bilo treba neutemeljeno pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP). Izrek o stroških temelji na 1. odstavku 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena in 155. členom ZPP. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, mora sama nositi svoje pritožbene stroške.

Ker pa se po 366. členu ZPP pritožba zoper sklep ne vroča nasprotni stranki v odgovor, je šteti, da odgovor ni potreben. Stroškov odgovora na pritožbo zato ni mogoče šteti kot potrebnih stroškov v smislu 155. člena ZPP, zato je pritožbeno sodišče odločilo, da jih je prvotožena stranka dolžna nositi sama.