Appeal allowed; court quashes first instance ruling on late withdrawal of admission due to mistake of will.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appeal and quashed the first instance decision rejecting the withdrawal of a claim admission. The defendant argued the admission was made under a mistake of will, a valid ground for appeal under Article 338(3) of the Civil Procedure Act. The court ruled that the first instance judge incorrectly applied Article 316(4) ZPP by treating the withdrawal as untimely, failing to recognize the defendant's claim of error in their original statement.
Legislator headnote
AI generatedArticle 316(4) ZPP; Article 338(3) ZPP: A withdrawal of a claim admission may be granted even without the plaintiff's consent, but if the defendant proves the admission was made under a mistake of will, the first instance court must not dismiss the withdrawal as untimely.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.
[JEDRO]
Toženec pa v svoji vlogi, ki jo je vložil pri sodišču v pritožbenem roku in ki jo je res naslovil z "preklic izjave", zatrjuje, da je dal izjavo o pripoznavi v zmoti. Zatrjuje torej napako volje pri podajanju izjave o pripoznavi. To pa je eden od razlogov, ki jih toženec lahko uveljavlja v okviru rednega pravnega sredstva oziroma pritožbe (3. odstavek 338. člena ZPP).
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se zavrže preklic izjave o pripoznavi tožbenega zahtevka. Proti takšni odločitvi je toženec vložil pravočasno pritožbo brez opredelitve pritožbenih razlogov. Navedel je, da je izpodbijani sklep neveljaven, saj je sodišče prve stopnje v pravnem pouku odločbe z dne 21.11.2000 dopustilo možnost pritožbe v roku 15 dni po vročitvi. V tem roku pa je bila vloga s preklicom izjave o pripoznavi tožbenega zahtevka tudi vložena. Pritožba je utemeljena. Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje temelji na določilu 4. odstavka 316.
člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki določa, da se pripoznava tožbenega zahtevka lahko prekliče tudi brez privolitve tožeče stranke do izdaje sodbe. Ker je bila v obravnavanem primeru sodba na podlagi pripoznave že izdana, je sodišče štelo toženčev preklic za prepozen. Toženec pa v svoji vlogi, ki jo je vložil pri sodišču v pritožbenem roku in ki jo je res naslovil z "preklic izjave", zatrjuje, da je dal izjavo o pripoznavi v zmoti. Zatrjuje torej napako volje pri podajanju izjave o pripoznavi. To pa je eden od razlogov, ki jih toženec lahko uveljavlja v okviru rednega pravnega sredstva oziroma pritožbe (3. odstavek 338.
člena ZPP) in kar je prvostopno sodišče tudi poudarilo v pravnem pouku sodbe na podlagi pripoznave. Toženčevo vlogo z dne 10.12.2000 je tako treba šteti za pritožbo. Izpodbijano odločitev, ki temelji na napačni uporabi 4. odstavka 316. člena ZPP, je bilo zato treba razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje, da opravi postopek po 344. in 345. členu ZPP (3. točka 365. člena ZPP).