Appeal allowed; suspension of proceedings by bankruptcy law does not require creditor's request to resume.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Določilo 2. odst. 144. čl. ZPPSL je treba razlagati v povezavi s 1. odst. istega člena. Stečajni senat zato ne bo upošteval le tistih terjatev, za katere "upnik ni v predpisanem roku začel postopka" za ugotovitev prerekane terjatve. "Predpisani rok" je rok iz 1. odst. 144. čl. ZPPSL. Ta rok je prekluziven. To pa pomeni, da je to rok, v katerem mora upnik opraviti neko dejanje, od katerega je odvisna ugotovitev prerekane terjatve, ker sicer izgubi možnost opraviti to dejanje in s tem možnost voditi postopek zaradi ugotovitve prerekane terjatve. Po 1. odst. 208. čl. ZPP nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka ni več odvisno od procesnega dejanja tožeče stranke. Čim pa je tako, tožeča stranka ne more biti prekludirana glede predloga za nadaljevanje postopka, saj nadaljevanje prekinjenega postopka ni bilo v njeni dispoziciji.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine Okrajnega sodišča v Ljubljani (opr. št. Ig 97/05263) tudi v prvi in tretji točki izreka ter zavrglo tožbo. Zoper ta sklep se je pritožila tožeča stranka. Smiselno zatrjuje bistveno kršitev določb postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v nov postopek. Pritožba je utemeljena. Po podatkih spisa je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 12.4.2000 (list. št.

20) ugotovilo, da je bil obravnavani gospodarski spor dne 2.9.1999 prekinjen po sili zakona zaradi posledic začetka stečajnega postopka nad toženo stranko (4. točka 205. člena Zakona o pravdnem postopku, Ur.l. RS, št. 26/99, v nadaljevanju ZPP). Iz podatkov spisa sledi še, da je sodišče prve stopnje izdalo tudi sklep o nadaljevanju prekinjenega postopka (sklep z dne 18.6.2001, l.št. 27). Iz razlogov izpodbijanega sklepa pa izhaja, da je v predmetnem gospodarskem sporu uveljavljana terjatev tožeče stranke bila prijavljena in prerekana v stečajnem postopku.

Določilo 2. odst. 144. čl. ZPPSL je treba razlagati v povezavi s 1. odst. istega člena. Stečajni senat zato ne bo upošteval le tistih terjatev, za katere "upnik ni v predpisanem roku začel postopka" za ugotovitev prerekane terjatve. "Predpisani rok" je rok iz 1. odst. 144. čl. ZPPSL. Ta rok je prekluziven. To pa pomeni, da je to rok, v katerem mora upnik opraviti neko dejanje, od katerega je odvisna ugotovitev prerekane terjatve, ker sicer izgubi možnost opraviti to dejanje in s tem možnost voditi postopek zaradi ugotovitve prerekane terjatve.

V konkretnem primeru sodišče prve stopnje ugotavlja, da bi tožeča stranka morala v roku 15 dni predlagati nadaljevanje tega postopka. In ker tega ni storila, naj bi izgubila pravni interes za vodenje tega gospodarskega spora. Prvostopenjsko sodišče se je pri tem oprlo na 2. odst. 144. čl. ZPPSL. Nadaljevanja postopka tožeča stranka res ni predlagala, a takšen njen predlog za nadaljevanje prekinjenega postopka tudi ni bil potreben. Sodišče prve stopnje je namreč že odločilo (očitno brez predloga tožeče stranke), da se prekinjeni postopek nadaljuje.

Po sedaj veljavni določbi 1. odst. 208. čl. ZPP je bilo takšno postopanje sodišča tudi pravilno. Za nadaljevanje prekinjenega postopka namreč ni več potreben predlog nasprotne stranke, kot je to določal prej veljavni 1. odst. 215. čl. ZPP/77. Že iz doslej razloženega sledi, da po 1. odst. 208. čl. ZPP nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka ni več odvisno od procesnega dejanja tožeče stranke. Čim pa je tako, tožeča stranka ne more biti prekludirana glede predloga za nadaljevanje postopka, saj nadaljevanje prekinjenega postopka ni bilo v njeni dispoziciji.

Stečajno pravo ne določa, na podlagi katerih pravnih dejanj bo upnik prerekane terjatve dosegel ugotovitev takšne terjatve. To je tudi razumljivo. Postopek ugotavljanja, vključno s procesnimi dejanji upnika, opredeljuje pač matično področje in faza postopka, v kateri je morebiti bil že pred stečajem začeti ustrezni postopek za uveljavitev terjatve. Opredelitev posledic napotitvenega sklepa stečajnega senata na postopek ugotavljanja prerekane terjatve zato nujno terja upoštevanje pravil postopka, v katerem se ta terjatev ugotavlja. Za konkretni primer takšno izhodišče terja upoštevanje 1. odst. 208.

čl. ZPP. Po tem določilu pa dejanje tožeče stranke, kot je bilo že obrazloženo, ne more sprožiti nadaljevanja postopka. Tožeča stranka tako ni mogla zmuditi prekluzivnega roka, opredeljenega s sklepom, ki ga je izdal stečajni senat po 1. odst. 144. čl. ZPP. Zato ji po prepričanju pritožbenega sodišča ne gre odrekati pravnega interesa za vodenje tega gospodarskega spora. Ni namreč razloga, da morebiti ugotovljena terjatev v tem gospodarskem sporu, ne bi bila upoštevana pri razdelitvi stečajne mase (prim.

1. in 2. odst. 144. čl. ZPPSL). Tako se izkaže, da pritožnik pravilno opozarja na okoliščino, da mu sodišče prve stopnje nepravilno odreka pravni interes za vodenje tega gospodarskega spora. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 3. tč. 365. čl. ZPP odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa.