Appeal against compulsory liquidation dismissed; conversion of claims to shares is a reorganization method, not a liquidation stop reason.

1. Pritožba upnika Obrtna zadruga Novoplesk z.o.o. Ljubljana se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje. 2. Pritožba upnika Adriano Corsi S.r.l. je umaknjena.

[JEDRO]

Nesprejemljivo je pritožbeno stališče, da je treba obravnavati v ZPPSL določeno možnost konverzije terjatve v lastniške deleže dolžnika kot možnost ugodnejšega poplačila upnikov, kar lahko upniki dosežejo s predlogom za ustavitev postopka prisilne poravnave iz razloga po 4. točki prvega odstavka 34. člena ZPPSL. ZPPSL je možnost konverzije upniških terjatev v lastniške deleže umestil v poglavje, ki govori o načrtu finančne reorganizacije dolžnika (46. do 52. člen ZPPSL) in posebej še o metodah finančne reorganizacije (primerjaj 2. točko 49. člena in 49. b člen ZPPSL). Stališče pritožnika, da bi dolžnik lahko ponudil boljše poplačilo s konverzijo terjatev v lastniške deleže, pa bi vselej pomenilo, da dolžnik delnega odpisa dolga ne bi mogel ponuditi. To pa je v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 48. člena ZPPSL.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje potrdilo izglasovano prisilno poravnavo potem, ko je zavrnilo predlog zgoraj citiranih upnikov za ustavitev postopka prisilne poravnave. Upnik O. z.o.o. je v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavljal vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL in predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. Upnik A. S.r.l. pa je uveljavljal pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka in zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlagal, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da postopek prisilne poravnave ustavi, podrejeno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo obravnavanje.

Ker je sodišče dne 6.12.2001 prejelo umik pritožbe upnika A. S.r.l., po drugem odstavku 334. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL pa je umik pritožbe nepreklicen in učinkuje z dnem njegovega prejema na sodišče, je pritožbeno sodišče lahko le ugotovilo, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa, ne da bi se spuščalo v meritorno obravnavanje pritožbe. V odgovoru na pritožbo je dolžnik predlagal, naj jo pritožbeno sodišče zavrne. Pritožba upnika O. z.o.o. ni utemeljena. Pritožnik preveč poenostavljeno iz bilance stanja per 30.6.2001 (o stalnih in gibljivih sredstvih v višini 5 milijard SIT) in ugotovljenih terjatev (skupno v višini 3,1 milijarde SIT) sklepa, da bi dolžnik lahko izpolnil svoje obveznosti v večjem deležu.

Znesek 3,1 milijarde SIT predstavlja višino ugotovljenih terjatev v postopku prisilne poravnave, celotne obveznosti, kot izhaja iz načrta finančne reorganizacije, pa so precej višje (cca 5,6 milijard SIT). Ker ima po določbi tretjega odstavka 59. člena ZPPSL potrjena prisilna poravnava pravni učinek tudi proti upnikom, ki se niso udeležili postopka ter proti upnikom, katerih terjatve so bile prerekane, če se kasneje ugotovijo, to pomeni, da iz poplačila v skladu s pogoji prisilne poravnave ni mogoče izvzeti upnikov, katerih terjatve v postopku prisilne poravnave niso bile ugotovljene (primerjaj še tretji odstavek 64.

člena ZPPSL). Dolžnik je zato pri izdelavi načrta finančne reorganizacije korektno upošteval tudi možnost, da bo dolžan poplačati tudi upnike, ki se postopka prisilne poravnave niso udeležili oziroma v tem postopku njihove terjatve niso bile ugotovljene. Kot izhaja iz zapisnika o naroku za prisilno poravnavo (redna št. 48, stran 4), se je upnik M. d.d. res odpovedal ločitveni pravici za poplačilo terjatve v vrednosti 99 milijonov SIT. Njegova terjatev v navedeni višini bo tako delila usodo terjatev ostalih upnikov, ki svojih terjatev nimajo zavarovanih z ločitveno pravico (torej poplačilo v višini 20 %).

Zgolj upnikova odpoved ločitveni pravici pa ne predstavlja bistvenega povečanja premoženja dolžnika, namenjenega za poplačilo upnikov, glede na višino evidentiranih terjatev vseh upnikov. Pritrditi je pritožniku, da vrednost dolžnikovega premoženja iz poslovnih listin ni nujno enaka tržni vrednosti, vendar je bila v načrtu finančne reorganizacije upoštevana iztržljiva vrednost nepremičnin, ki je višja od knjigovodske vrednosti v bilanci stanja na dan 30.6.2001, kot izhaja iz v odgovoru na pritožbo priloženega pojasnila revizijske družbe E. d.o.o.

V načrtu finančne reorganizacije je namreč dolžnik upošteval vrednosti iz že sklenjenih pogodb za prodajo premoženja. Čim pa je tako, dodatna cenitev po izvedencu oziroma cenilcu gradbene stroke ni potrebna. Nesprejemljivo je pritožbeno stališče, da je treba obravnavati v ZPPSL določeno možnost konverzije terjatve v lastniške deleže dolžnika kot možnost ugodnejšega poplačila upnikov, kar lahko upniki dosežejo s predlogom za ustavitev postopka prisilne poravnave iz razloga po 4. točki prvega odstavka 34. člena ZPPSL. ZPPSL je možnost konverzije upniških terjatev v lastniške deleže umestil v poglavje, ki govori o načrtu finančne reorganizacije dolžnika (46. do 52.

člen ZPPSL) in posebej še o metodah finančne reorganizacije (primerjaj 2. točko 49. člena in 49. b člen ZPPSL). Pogoj za to, da uprava predlaga finančno reorganizacijo s konverzijo terjatev v lastniške deleže, pa je sprejet sklep skupščine delničarjev dolžnika o povečanju osnovnega kapitala (49.a in 49.c člen ZPPSL in prvi odstavek 282. člena ZGD). Takega sklepa pa skupščina delničarjev dolžnika kljub obravnavi ni sprejela, kot izhaja iz navedb zakonitega zastopnika dolžnika na naroku za obravnavo predloga za ustavitev postopka prisilne poravnave (redna št. 47, stran 2).

Pritrditi je zato stališču prvostopenjskega sodišča, da pritožnik s predlogom za 100 %-no poplačilo terjatev, pri čemer naj bi 20 %-no poplačilo prejel v denarju, ostalo pa s konverzijo terjatve v lastniški delež pri dolžniku (navedbe na naroku za obravnavo predloga za ustavitev postopka prisilne poravnave - redna št.

47) izpodbija izbrano metodo finančne reorganizacije. Stališče pritožnika, da bi dolžnik lahko ponudil boljše poplačilo s konverzijo terjatev v lastniške deleže, pa bi vselej pomenilo, da dolžnik delnega odpisa dolga ne bi mogel ponuditi. To pa je v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 48. člena ZPPSL. S sklepom o začetku postopka prisilne poravnave poravnalni senat imenuje tudi preliminarni upniški odbor (primerjaj prvi odstavek 21. člena in 7. točko 29. člena ZPPSL). Šele na naroku za prisilno poravnavo upniki, ki imajo glasovalno pravico, potrdijo s strani poravnalnega senata imenovan upniški odbor, ali pa izvolijo upniški odbor v drugi sestavi.

To pa ne pomeni, da so mnenja upniškega odbora, ki jih je ta moral v skladu z določbami ZPPSL podati v postopku, neupoštevna, če so upniki na naroku za prisilno poravnavo izvolili upniški odbor v drugi sestavi (tretji odstavek 21. člena ZPPSL). Pritožbene navedbe, da je uprava dolžnika ravnala v nasprotju z določili ZFPPod, ker je določene upnike poplačevala v celoti, ni pa v zakonskem roku predlagala uvedbe postopka prisilne poravnave, pa so presplošne, da bi jih bilo mogoče preizkusiti. Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, prvostopenjsko sodišče pa tudi ni zagrešilo kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350.

člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.