Appeal allowed; default judgment dismissed for partial award due to calculation error and lack of agreement on penalty.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court allowed the appeal, quashing the first-instance default judgment and remanding the case for a new trial. The lower court had erroneously awarded a default judgment for a sum exceeding the plaintiff's claimed amount and failed to address the defendant's request to reduce the contractual penalty. The court ruled that while a default judgment must fully grant the claim, the plaintiff must now prove an agreement on the penalty amount, and the defendant's objection to the penalty reduction must be considered in the retrial.
Legislator headnote
AI generated318. člen ZPP; 339. člen ZPP; 350. člen ZPP; 354. člen ZPP; 274. člen ZOR: A default judgment must fully grant the claim, but if the claim amount is incorrect or the contractual penalty is unreasonably high without a proven agreement, the judgment is voidable, and the court must consider the defendant's objection to reduce the penalty in the retrial.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, zamudna sodba se razveljavi in zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.
[JEDRO]
Zamudne sodbe ni mogoče izdati le glede dela tožbenega zahtevka.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo toženi stranki naložilo, da tožniku plača 458.600,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.12.2000 do plačila in pravdne stroške v znesku 44.775,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 5.4.2001 do plačila. Proti sodbi se je toženec pravočasno pritožil. Uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 6. točki 339. člena ZPP in predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje. V obrazložitvi pritožbe navaja, da kot prava nevešč ni odgovoril na tožbo, ker je pričakoval, da bo sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku po temelju, ker tožniku ni vrnil videokaset in mu naložilo plačilo vrednosti videokaset ter plačilo primerne zamudnine kot pogodbene kazni zaradi zamude.
Ni pričakoval, da bo sodišče glede na majhno vrednost sposojenih videokaset v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku in mu priznalo v celoti zahtevano zamudnino. Zaveda se, da je tožniku dolžan povrniti vrednost kaset in tudi primerno zamudnino, vendar ne v takšni višini, ki presega vse razumne meje in ni v nobenem sorazmerju z vrednostjo sposojenih stvari. Meni, da sodišče ne bi smelo tožniku dovoliti takšnega razpolaganja s tožbenim zahtevkom in je zato prekršilo določbo tretjega odstavka 3. člena ZPP, ker ni samo, po uradni dolžnosti, zmanjšalo zamudnino na razumno višino, ki bo v sorazmerju z vrednostjo stvari in v skladu z veljavnimi moralnimi pravili in poštenostjo.
Pritožba je utemeljena. Zmotno je sicer stališče tožene stranke, da bi moralo sodišče prve stopnje samo, po uradni dolžnosti, zmanjšati zamudnino na razumno višino. Prvostopenjsko sodišče je v obrazložitvi izpodbijane sodbe pravilno navedlo, da sme sodišče pogodbeno kazen znižati le na ugovor tožene stranke. Določba 274. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) namreč jasno določa, da sodišče zmanjša pogodbeno kazen na dolžnikovo zahtevo, če spozna, da je, glede na vrednost in pomen predmeta obveznosti, nesorazmerno visoka.
Kljub temu pa je pritožbeno sodišče moralo pritožbi ugoditi, ker je ugotovilo, da je bila izpodbijana sodba izdana v nasprotju z določbami Zakona o pravdnem postopku (ZPP) (7. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), na kar mora na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Pogoji za izdajo zamudne sodbe so predpisani v 318. členu ZPP. Po prvem odstavku tega člena sodišče z zamudno sodbo ugodi tožbenemu zahtevku. Tožeča stranka s tožbenim zahtevkom od toženca zahteva plačilo zneska 458.600,00 SIT.
Takšen tožbeni zahtevek je utemeljila z navedbo, da toženec ni vrnil štirih kaset, v skupni vrednosti 4.000,00 SIT in da znaša zamudnina za sposojene kasete od 25.5.1998 do 1.12.2000 - 354.600,00 SIT. Seštevek obeh zneskov znaša 358.600,00 SIT in ne 458.600,00 SIT, kolikor tožnik uveljavlja s tožbenim zahtevkom. Ker je, kot povedano, z zamudno sodbo mogoče le v celoti ugoditi tožbenemu zahtevku in je bilo potrebno, že iz tega razloga, izpodbijano sodbo razveljaviti (prvi odstavek 354. člena ZPP) in zadevo prvostopenjskemu sodišču vrniti v novo sojenje.
Zaradi odstranitve morebitne nejasnosti v nadaljevanju postopka pa pritožbeno sodišče še dodaja, da iz tožbenih navedb sledi, da naj bi bil toženec ob izposoji kaset seznanjen, da je v primeru zamude dolžan plačati zamudnino. Glede na to, da je dogovor o pogodbeni kazni pogodba, za nastanek katere je potrebno soglasje obeh pogodbenih strank, (primerjaj dr. Boris Strohsack, Obligacijska razmerja III, Časopisni zavod Ur. l. RS 1993, stran 38) bo morala tožeča stranka v nadaljevanju postopka dopolniti navedbe glede doseženega sporazuma o obveznosti toženca, da plača pogodbeno kazen za primer zamude in dopolniti navedbe o višini dogovorjene zamudnine, s čimer bo sodišču dana možnost presoje ali zahtevani znesek 354.600,00 SIT ustreza dogovorjeni višini zamudnine in trajanju zamude.
Glede na to, da določba drugega odstavka 362. člena ZPP dopušča strankam, da po razveljavitvi sodbe na prvem naroku nove glavne obravnave navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze, bo moralo prvostopenjsko sodišče upoštevati, da je toženec v pritožbi podal ugovor na zmanjšanje pogodbene kazni v smislu določbe 274. člena ZOR.