Appeal allowed; first-instance court erred by denying appeal against advance payment order in bankruptcy proceedings.

Pritožbi se ugodi, sklepa sodišča prve stopnje z dne 30.10.2001 in z dne 26.9.2001 se razveljavita in se mu zadeva vrne v nov postopek.

[JEDRO]

Prvostopenjsko sodišče je s sklepom o naložitvi plačila predujma dolžniku dalo napačen pravni pouk, da zoper ta sklep ni posebne pritožbe. Pri tem je očitno štelo, da gre za sklep procesnega vodstva, zoper katerega po tretjem odstavku 270. člena ZPP ni posebne pritožbe. Po 15. členu ZPPSL se smiselno v stečajnem postopku uporabljajo določbe ZPP le, če v ZPPSL ni drugače določeno. Drugače pa glede pravnih sredstev v postopku stečaja določa ZPPSL v prvem odstavku 13. člena. Zoper sklep je namreč vselej dopustna pritožba, če v ZPPSL ni drugače določeno. ZPPSL pa za sklep, izdan na podlagi prvega odstavka 93. člena ne določa, da zoper tak sklep ni posebne pritožbe.

[OBRAZLOŽITEV]

S sklepom opr. št. St 12/2001-3 z dne 26.9.2001 je prvostopenjsko sodišče dolžniku naložilo, da mora plačati predujem za kritje stroškov do začetka stečajnega postopka v znesku 1,000.000,00 SIT. S sklepom opr. št. St 12/2001-5 z dne 30.10.2001 pa je sodišče zavrglo predlog dolžnika za začetek stečajnega postopka, ker dolžnik ni plačal zahtevanega predujma. Zoper navedeni sklep o zavrženju predloga se je pravočasno pritožil dolžnik in predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa z navedbo, da je naloženi predujem previsok, saj je za izdelavo zadnje bilance stanja z obračunom amortizacije pri knjigovodskem servisu plačal le 40.000,00 SIT in 19 %-ni DDV.

Pritožba je utemeljena. Uvodoma pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče s sklepom o naložitvi plačila predujma dolžniku dalo napačen pravni pouk, da zoper ta sklep ni posebne pritožbe. Pri tem je očitno štelo, da gre za sklep procesnega vodstva, zoper katerega po tretjem odstavku 270. člena ZPP ni posebne pritožbe. Po 15. členu ZPPSL se smiselno v stečajnem postopku uporabljajo določbe ZPP le, če v ZPPSL ni drugače določeno. Drugače pa glede pravnih sredstev v postopku stečaja določa ZPPSL v prvem odstavku 13.

člena. Zoper sklep je namreč vselej dopustna pritožba, če v tem zakonu (torej v ZPPSL) ni drugače določeno. ZPPSL pa za sklep, izdan na podlagi prvega odstavka 93. člena ne določa, da zoper tak sklep ni posebne pritožbe. Pritožbeno sodišče je zato glede na vsebino pritožbe štelo, da se dolžnik pritožuje tako zoper sklep o zavrženju njegovega predloga za začetek stečajnega postopka z dne 30.10.2001, kot tudi zoper sklep o naložitvi plačila predujma z dne 26.9.2001. Niti v prvem, niti v drugem sklepu pa ni zaslediti razlogov, ki so sodišče vodili k naložitvi plačila predujma v na prvi pogled tako enormni višini 1,000.000,00 SIT.

V sklepu z dne 30.10.2001 je sodišče obrazložilo le potrebo po založitvi predujma, ker bo treba ugotoviti dejansko ekonomsko finančno stanje dolžnika glede na njegove navedbe, da priložena bilanca stanja ne odraža več dejanskega stanja in glede na njegov predlog, da se stečajni postopek začne in takoj zaključi. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je še pred začetkom stečajnega postopka treba ugotoviti dejansko premoženjsko stanje dolžnika, s čimer bodo nedvomno nastali določeni stroški, ki jih bo treba kriti iz založenega predujma (prvi odstavek 93.

člena ZPPSL). Ker pa sodišče ni navedlo razlogov glede višine predujma, izpodbijanih sklepov v tem delu ni bilo mogoče preizkusiti (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL). Na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL je pritožbeno sodišče zato izpodbijana sklepa razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v nov postopek.