Appeal allowed; appeal court found first instance erred on legal issue regarding pending litigation affecting set-off validity.

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

[JEDRO]

Ali v zvezi z v pobot uveljavljano terjatvijo že teče (kakšna druga) pravda, ima lahko pomen za listispendenco (189. člen ZPP), ne vpliva pa na utemeljenost pobotnega ugovora.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku, tako da je sklep o izvršbi vzdržalo v veljavi v 1. točki izreka (za plačilo 1.657.969,00 SIT z zamudnimi obrestmi) in v 3. točki izreka (za plačilo 37.689,00 SIT izvršilnih stroškov). Sklenilo je še, da mora tožena stranka povrniti tožeči stranki njene (nadaljnje) pravdne stroške v višini 443.178,00 SIT z zamudnimi obrestmi. Zoper sodbo se je tožena stranka pravočasno pritožila. Uveljavljala je vse pritožbene razloge po določbi 1. odst. 338. člena ZPP. Predlagala je spremembo, podrejeno pa razveljavitev izpodbijane sodbe.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki je odgovorila, da pritožba ni utemeljena in predlagala, naj jo pritožbeno sodišče zavrne in potrdi izpodbijano sodbo. Pritožba je utemeljena. Pritožnici ni mogoče pritrditi, ko uveljavlja, da prvostopenjsko sodišče pri ponovnem sojenju ni upoštevalo napotkov pritožbenega sodišča. Z razveljavitvenim sklepom je bilo prvostopenjskemu sodišču naloženo, da pozove toženo stranko, da predloži overjene prevode cesijskih pogodb, tožečo stranko pa, da predloži prevode tistih listin, za katere bo menilo, da so pomembne za odločitev o tožbenem zahtevku.

Prvostopenjsko sodišče je pozvalo obe stranki, da predložita prevode (vseh) še ne prevedenih listin. S tem je ravnala v skladu z navodilom pritožbenega sodišča. Če je s tako zahtevo terjala od strank več, kot bi bilo potrebno, s tem ni prekršilo nobene določbe pravdnega postopka. Pritožnica tudi neutemeljeno uveljavlja, da obrazložitev sodbe ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih. O vseh dejstvih, za katere je menilo, da so odločilna za utemeljenost tožbenega zahtevka, je prvostopenjsko sodišče navedlo (zadostne) razloge. Pač pa pritožba utemeljeno graja uporabo materialnega prava.

Prvostopenjsko sodišče je zavzelo stališče, da je mogoče (predpravdno) pobotanje opraviti le s tako terjatvijo, ki je natančno opredeljena, kar je pravilno, v nadaljevanju pa še stališče, da za tako terjatev ne more veljati terjatev, ki "je predmet drugega pravdnega postopka," kar pa ni pravilno. Ali v zvezi z v pobot uveljavljano terjatvijo že teče (kakšna druga) pravda, ima lahko pomen za listispendenco (189. člen ZPP), ne vpliva pa na utemeljenost pobotnega ugovora. Prvostopenjsko sodišče je na podlagi tega, da naj bi glede v pobot uveljavljane terjatve že tekel drug pravdni postopek, sklepalo, da gre za sporno terjatev, v njeni spornosti pa je videlo materialnopravno oviro za pobotanje.

Tako stališče je napačno. Pravdni postopek teče zato, da se sporna dejstva razčistijo, da postanejo ugotovljena (za sodišče nesporna). Ugovor, da je terjatev sporna, lahko zato vodi le do potrebe po dokazovanju spornih dejstev, ne pa do zavrnitve pobotnega ugovora, ne da bi se pred tem izpeljal dokazni postopek. Zaradi napačnega materialnopravnega izhodišča prvostopenjsko sodišče ni ugotavljalo vseh odločilnih dejstev, potrebnih za pravilno odločitev o tožbenem zahtevku. Ni ugotavljalo, ali je bila terjatev, ki jo naj bi tožena stranka pobotala, veljavno prenešena nanjo.

Na podlagi določbe 355. člena ZPP je bilo zato treba pritožbi ugoditi, izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. V skladu z določbo 3. odst. 165. člena ZPP je pritožbeno sodišče še sklenilo, da se odločitev o pritožbenih stroških pritožnice pridrži za končno odločbo.