Enforcement allowed on invoice alone; delivery proof unnecessary when debtor contests only document validity.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe High Court in Ljubljane dismissed the debtor's objection and confirmed the first-instance ruling to enforce a claim based on a credible document. The debtor argued that delivery proof was missing, but the court found the objection unreasoned because the debtor only contested the invoice's correctness rather than denying receipt of goods. Consequently, the court held that an invoice alone suffices for enforcement when the debtor does not claim non-delivery.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 23. čl. ZIZ; 2. odst. 53. čl. ZIZ: For enforcement based on a credible document, an invoice alone is sufficient, and delivery proof is not required if the debtor merely contests the document's validity without denying receipt of goods.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Ugovor se zavrne in se sklep o izvršbi potrdi.
[JEDRO]
Za dovolitev izvršbe na podlagi verodostojne listine zadošča zgolj račun, medtem ko predložitev dokazila o dobavi blaga v konkretnem primeru ni potrebna, ker dolžnik ni zatrjeval, da blago ni bilo dobavljeno.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave terjatve 35.212,10 SIT s pripadki. Dolžnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal in navedel, da je "tožnik" dokazal, da je "toženec" blago naročil, s čimer se strinja, ni pa priložil dokumenta, ki bi dokazoval, da je bilo blago dobavljeno. Le potrdilo o prejemu blaga dokazuje verodostojnost terjatve. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnikov ugovor ni obrazložen v skladu z določili 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ga po 5. odst. 62.
čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Ugovor ni utemeljen. Drugi odstavek 53. čl. ZIZ nalaga dolžniku, da svoj ugovor zoper sklep o izvršbi obrazloži, to je, da navede pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predloži tudi dokaze za tako zatrjevana dejstva, v nasprotnem primeru se njegov ugovor šteje za neutemeljen. Navedeno določilo je treba razlagati tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo v smislu 55. čl. ZIZ oziroma ki bi - če bi se izkazala za resnična - lahko pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi.
Dolžnik v ugovoru izpodbija "verodostojnost terjatve", ker upnik ni priložil dokazila o prejemu blaga. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da predložitev dobavnice s strani upnika ni potrebna. Predlog za izvršbo za izterjavo denarne terjatve se lahko vloži tudi na podlagi verodostojne listine (primerjaj 1. odst. 23. čl. ZIZ), kot verodostojna listina v smislu navedenega zakona pa se šteje med drugim tudi faktura oz. račun (2. odst. 23. čl. ZIZ). Za dovolitev izvršbe na podlagi verodostojne listine tako zadošča zgolj račun, ki ga je upnik predložil (priloga A2).
Dolžnik v ugovoru ne trdi, da blaga ne bi prejel, temveč zgolj prereka pravilnost in popolnost listin, ki jih je upnik predložil. Upnik je predlog za izvršbo pravilno dokumentiral s priloženo verodostojno listino - računom, medtem ko predložitev dokazila o dobavi blaga v konkretnem primeru ni potrebna, ker dolžnik ni zatrjeval, da blago ni bilo dobavljeno. Tako pritožbeno sodišče ugotavlja, da uveljavljani ugovorni razlog ni podan. Ker dolžnik zoper obstoj, višino ali zapadlost upnikove terjatve ne navaja nobenih drugih razlogov, je njegov ugovor neobrazložen in s tem neutemeljen glede na določbe 2. odst. 53.
čl. ZIZ. Ker pritožbeno sodišče tudi pri preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ dolžnikov ugovor zavrnilo kot neutemeljen in potrdilo sklep sodišča prve stopnje o izvršbi.