Appeal dismissed because neither party stated the value of the subject matter, precluding review rights under ZPP.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court dismissed the appeal filed by the first defendant against the second-instance court's judgment. The first defendant argued the sales contract was void due to lack of agricultural authority consent, while the state prosecution and the plaintiff remained silent on the appeal. The court ruled that since neither party declared the value of the immovable property in the lawsuit, they forfeited their right to appeal under the Code of Civil Procedure.
Legislator headnote
AI generated3. odstavek 382. člena ZPP; 2. odstavek 186. člena ZPP: In property disputes not involving monetary claims, an appeal is inadmissible if the value of the subject matter has not been stated in the complaint or determined during proceedings.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Ker sta tako tožeča kot tožena stranka opustili možnosti za oceno oziroma navedbo vrednosti spornega predmeta, si nista zagotovili pravice do vložitve izrednega pravnega sredstva po določilu 3. odstavka 382. člena ZPP.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je ugodilo glavnemu tožbenemu zahtevku tožnikov in naložilo tožencema, da morata za prenos lastninske pravice na tožnika izstaviti zemljiškoknjižno listino glede nepremičnine s parcelnima številkama ... in ... k.o..., ker bo sicer sodba nadomestila tako listino. Toženki je sodišče zavezalo tudi k povračilu stroškov postopka tožnikov.
Pritožbo prve toženke zoper sodbo sodišča druge stopnje je pritožbeno sodišče zavrnilo kot neutemeljeno in prvostopno sodbo potrdilo.
Zoper sodbo sodišča druge stopnje je prva toženka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da naj se sodbi sodišč nižjih stopenj spremenita tako, da se zavrne tožbeni zahtevek tožnikov. V reviziji ponavlja svoje stališče, da je kupoprodajna pogodba, na katero tožnika opirata tožbeni zahtevek, nična od vsega začetka, ker je bila sklenjena brez soglasja republiškega upravnega organa, pristojnega za kmetijstvo.
Državno tožilstvo Republike Slovenije se o vročeni reviziji ni izjavilo, tožnika pa na revizijo nista odgovorila (3. odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).
Revizija ni dovoljena.
Po določilu 3. odstavka 382. člena ZPP revizije ni v premoženjskih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, če vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ne presega določenega zneska. V tem primeru tožeča stranka sploh ni navedla vrednosti spornega predmeta, ki se je nanašal na izstavitev zemljiškoknjižne listine in o katerem je bilo odločeno s sodbama nižjih sodišč. Določitev vrednosti spora ni predlagala med postopkom niti tožena stranka. Če pa si hoče stranka zagotoviti pravico do revizije, mora navesti vrednost spornega predmeta že v tožbi (2.
odstavek 186. člena ZPP), kar izhaja tudi iz določb 35. in 40. člena ZPP. Ker sta v tem primeru tako tožeča kot tožena stranka opustili možnosti za oceno oziroma navedbo vrednosti spornega predmeta, si nista zagotovili pravice do vložitve izrednega pravnega sredstva po določilu 3. odstavka 382. člena ZPP. Ob takem stanju je zato revizija prve toženke nedovoljena ter jo je moralo revizijsko sodišče zavreči na podlagi določb 392. člena ZPP.