Court allows objection to enforcement due to missed compulsory settlement and remands case for retrial.
Legislator summary
AI generatedThe High Court allowed the debtor's late objection to an enforcement order, finding the first-instance court erred in dismissing it. The debtor argued that a compulsory settlement had been approved in 1998, limiting the creditor's claim to 20% of the debt, a fact the lower court failed to verify. Consequently, the court vacated the original decision and remanded the case to the first-instance court to re-evaluate the enforcement under the specific conditions of the approved settlement.
Legislator headnote
AI generatedZIZ 15. člen; ZPPSL 64. člen 3. odstavek: When a compulsory settlement has been approved, enforcement of a title is permitted only if the creditor did not report the claim in that settlement, and the first-instance court must apply this rule ex officio when a late objection is raised.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Ugovoru se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
[JEDRO]
Glede na potrjeno prisilno poravnavo, bi moralo sodišče prve stopnje pri odločanju o dovolitvi izvršbe po uradni dolžnosti paziti na določbo 3. odst. 64. čl. ZPPSL, po kateri je dopustno izvršiti izvršilni naslov, če upnik terjatve v postopku prisilne poravnave ni prijavil, le ob pogojih iz potrjene prisilne poravnave.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je štelo ugovor po izteku roka proti sklepu o izvršbi z dne 09.11.2000 (na podlagi izvršilnega naslova) za neutemeljen; zato ga je poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. V ugovoru po izteku roka je dolžnik navedel, da je bila nad njim dne 18.12.1998 potrjena prisilna poravnava. Ker upnikova terjatev v navedenem sklepu ni bila ugotovljena, mu naj bi zato pripadalo le 20 % poplačilo. Stroškov ni priglasil. Ugovor je utemeljen. Po 1. odst. 56. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju:
ZIZ) lahko dolžnik po izteku osmih dni (prim. 9. čl. ZIZ) vloži ugovor, ki temelji na dejstvu, ki se nanaša na terjatev, če je to dejstvo nastopilo po nastanku izvršilnega naslova oziroma v času, ko ga ni bilo več mogoče navesti v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov. Dolžnik je ugovarjal, da je bila nad njegovim pravnim prednikom, L... d.o.o., Š..., K... 55, s sklepom z dne 18.12.1998 potrjena prisilna poravnava, ki se je vodila pod opr. št. St 10/98 (prim. redno št. 9 in prilogo B1). Ker je navedeno dejstvo, ki se nanaša na terjatev, nastopilo po nastanku izvršilnega naslova, torej v času, ko ga ni bilo več mogoče navesti v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov (prim. sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr.
št. I Cpg 1181/97 z dne 03.11.1998 - priloga A1), je ugovor po izteku roka utemeljen. Sodišče prve stopnje bi tako moralo pri odločanju o dovolitvi izvršbe, glede na potrjeno prisilno poravnavo, po uradni dolžnosti paziti na določbo 3. odst. 64. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju: ZPPSL), po kateri je dopustno izvršiti izvršilni naslov, če upnik terjatve v postopku prisilne poravnave ni prijavil, le ob pogojih iz potrjene prisilne poravnave. Iz sklepa o potrditvi prisilne poravnave z dne 18.12.1998 (priloga B1) je namreč razvidno, da upnikova terjatev iz izvršilnega naslova v navedenem sklepu ni bila ugotovljena.
Ker torej sodišče prve stopnje ni uporabilo specialne določbe materialnega prava, ki bi jo moralo uporabiti, je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ), da ponovno odloči o upnikovem predlogu za izvršbo (v skladu s pogoji iz potrjene prisilne poravnave). Odločitev o stroški odgovora na ugovor se po 3. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ pridrži za končno odločbo.