Court dismisses objection to enforcement order, confirming transfer of claim via notarized assignment despite debtor's liquidation status.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe court rejected the defendant's objection to the enforcement order, ruling that the transfer of the claim was validly evidenced by a notarized assignment agreement. Although the defendant argued the original creditor was in liquidation at the time of the assignment, the court held that liquidation does not invalidate legal acts or prevent the transfer of rights. Consequently, the enforcement proceeding was confirmed, and the defendant was ordered to pay the plaintiff's legal costs.
Legislator headnote
AI generated1. odst. 24. čl. ZIZ; 1. odst. 55. čl. ZIZ: An enforcement order may be executed based on a transfer of claim evidenced by a notarized assignment, even if the original creditor was in liquidation, as liquidation does not render legal acts void.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Ugovor se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi. Dolžnica sama krije stroške ugovora. Dolžnica mora upnici v 8 dneh povrniti stroške odgovora na ugovor v znesku 12.138,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13.11.2001 do plačila.
[JEDRO]
Upnica je v skladu s 1. odst. 24. čl. ZIZ izkazala prehod terjatve iz izvršilnega naslova s po zakonu overjeno listino, in sicer z notarsko overjeno cesijsko pogodbo.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je štelo ugovor proti sklepu o izvršbi (na podlagi izvršilnega naslova) za neutemeljen; zato ga je poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. V pravočasnem ugovoru je dolžnica navedla, da je v izvršilnem naslovu kot tožeča stranka navedena C... d.o.o. - v likvidaciji, ki pa ni upnica tega izvršilnega postopka. Cesijska pogodba z dne 23.06.1999 naj bi bila nična, saj je bila tožeča strank ob njeni sklenitvi v likvidaciji. Zato bi naj morala upnica za prenos terjatve predložiti pravnomočno odločbo sodišča.
Priglasila je stroške. V odgovoru na ugovor je upnica navedla, da je izkazala pravno veljaven prehod terjatve. Trditve glede oškodovanja upnikov pa so brezpredmetne. Priglasila je stroške. Ugovor ni utemeljen. V izvršilnem postopku sodišče prisilno izvrši sodno odločbo, ki se glasi na izpolnitev obveznosti (1. odst. 1. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ)). Ker obveznost dolžnice izhaja iz sodne odločbe (17. čl. ZIZ), se v izvršilnem postopku ne presoja, ali obveznost obstaja ali ne, ker bi to pomenilo ponovno odločanje o pravnomočno razsojeni stvari.
Ugovor proti sklepu o izvršbi na podlag izvršilnega naslova je zato mogoče vložiti le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma našteti v 1. odst. 55. čl. ZIZ. Po 1. odst. 24. čl. ZIZ dovoli sodišče izvršbo tudi na predlog nekoga ki v izvršilnem naslovu ni označen kot upnik, če ta z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže prehod terjatve. Iz podatkov v spisu j razvidno, da je upnica v skladu s 1. odst. 24. čl. ZIZ izkazala preho terjatve iz izvršilnega naslova (prilogi A5 in A6) s po zakonu overjeno listino (prim. 60.-65.
čl. Zakona o notariatu), in sicer z notarsko overjeno cesijsko pogodbo z dne 23.06.1999 (priloga A10), sklenjeno med C... - v (redni) likvidaciji, Koper, F... 14, kot odstopnikom, ter upnico kot prevzemnico. V skladu s 1. odst. 438. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih pa je o prenosu terjatve obvestila tudi dolžnico (priloga A12). Dejstvo, da je bil prvotni upnik ob sklenitvi cesijske pogodbe (dne 23.06.1999) v likvidaciji, ne predstavlja razloga za njeno ničnost. Pravna posledica začetka postopka redne likvidacije namreč ni izpodbojnost dolžnikovih pravnih dejanj po 125.-130.
čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju: ZPPSL), š manj pa njihova ničnost (prim.
2. odst. 182. čl. ZPPSL). Zato smiseln uveljavljani ugovorni razlog iz 12. tč.
1. odst. 55. čl. ZIZ (da terjatev ni prešla na upnico) ni podan. Sodišče prve stopnje je tako pravilno štelo, da ugovor ni utemeljen, in ravnalo po 2. odst. 54. čl. ZIZ (ugovor poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi). Ker sodišče druge stopnje ob reševanju ugovora ni našlo ugovornih razlogov iz 2. odst. 55. čl. ZIZ niti bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka (2. odst. 350. čl. v zvezi s 366. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), oba v zvezi s 15. čl. ZIZ), na katere pazi po uradni dolžnosti, je neutemeljen ugovor zavrnilo ter zakonit in pravilen sklep o izvršbi potrdilo (2. tč. 365.
čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Ker dolžnica z ugovorom ni uspela, sama krije njegove stroške (1. odst. 165. čl. v zvezi s 1. odst. 154. čl. ZPP, oba v zvezi s 15. čl. ZIZ). Odločitev o stroških upnice pa temelji na 5. odst. 38. čl. ZIZ. Dolžnica mora tako upnici povrniti 12.138,00 SIT stroškov za odgovor na ugovor (1. odst. 58. čl. ZIZ), ki jih predstavljajo naslednji potrebni stroški: - za sestavo odgovora na ugovor v višini 100 točk (po tar. št. 13 v zvezi s tar. št. 21/6 Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT)), kar ob vrednosti točke 100,00 SIT na dan odločanja znaša 10.000,00 SIT, - za administrativne stroške v višini 2% od skupne cene odvetniških storitev (15.
čl. OT) v znesku 200,00 SIT, ter - za 19 % davek na dodano vrednost (od odvetniških storitev) v znesku 1.938,00 SIT. Ni pa sodišče druge stopnje upnici priznalo stroškov pregleda ugovora (in obvestila stranki), saj so le-ti vsebovani v stroških sestave odgovora na ugovor (gl. tar. št. 33 OT). Od priznanih stroškov odgovora na ugovor pa je sodišče druge stopnje upnici priznalo tudi zahtevane zakonske zamudne obresti (od 13.11.2001 do plačila).