Appeal against enforcement agent appointment dismissed; appeal against advance payment order rejected for lack of interest.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the appellant's challenge to the appointment of the enforcement agent while rejecting the appeal against the order for the creditor to provide an advance payment. The appellant argued they were not liable for the TV license fee, but the court found this irrelevant to the procedural step of designating the agent. Since the advance payment order did not impose a financial burden on the appellant, they lacked standing to appeal it.
Legislator headnote
AI generated289. člen ZIZ; 350. člen ZPP: An appeal against the designation of an enforcement agent is inadmissible if the debtor has no legal interest, as the order does not disadvantage them; an appeal against an order requiring the creditor to provide an advance payment is inadmissible because the debtor has no legal interest in the creditor's financial liability.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba zoper prvo točko izreka izpodbijanega sklepa se zavrne in se sklep v tem delu potrdi, zoper drugo točko izreka pa se pritožba zavrže.
[JEDRO]
Dolžnik za pritožbo zoper določitev predujma nima pravnega interesa, ker sklep v tem delu zanj ni neugoden. V tej točki je sodišče prve stopnje naložilo predujem upniku in ne dolžniku.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje določilo izvršitelja (prva točka izreka) in upniku naložilo, da v roku 8 dni od prejema sklepa plača na žiro račun izvršitelja št. 50100-620-112-05 807303-1430760348 pri A banki d.d. Ljubljana, enota v Novem mestu, predujem za opravo dejanj izvršbe v znesku 18.000,00 SIT, sicer bo sodišče izvršbo ustavilo (druga točka izreka). Zoper takšen sklep se je pravočasno pritožil dolžnik. V pritožbi navaja, da ni imetnik TV aparata, da ni lastnik stavbe in zato tudi ni zavezanec za plačilo RTV naročnine.
Pravi, da ga RTV že od osmega leta starosti terja za plačilo RTV naročnine, ne da bi se preverilo, ali je res dolžan plačati nekaj kar ni ne kupil, ne naročil. Pritožba dolžnika zoper prvo točko izreka ni utemeljena, zoper drugo točko pa ni dovoljena. Svojo odločitev, da se za izvršitelja določi XY je sodišče prve stopnje oprlo na določbo 289. člena ZIZ. V navedeni določbi so opredeljeni pogoji, ki jih mora pri določitvi izvršitelja v konkretni zadevi sodišče prve stopnje upoštevati. Pritožba dolžnika ne vsebuje nobene za ta okvir odločilne navedbe.
Pritožnik le zatrjuje, da terjatev, na katero se nanaša verodostojna listina, ni nastala. To pa je razlog, ki bi ga dolžnik lahko uveljavljal v ugovoru zoper sklep o izvšbi (ki ga dolžnik ni vložil), ne pa v pritožbi zoper sklep o določitvi izvršitelja. Ker dolžnik v pritožbi ni navedel za izpodbijani sklep odločilnih razlogov, ki bi bili v tem zakaj odločitev o določitvi XY za izvršitelja, ni pravilna, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo le glede absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in pravilne uporabe materialnega prava, na kar pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350.
člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99; v nadaljevanju ZPP, v zvezi z 15. členom ZIZ). Ker prvostopenjsko sodišče ni zagrešilo nobenih procesnih kršitev in je materialno pravo pravilno uporabilo, je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika kot neutemeljeno zavrnilo in sklep v prvi točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnik za pritožbo zoper drugo točko izreka izpodbijanega sklepa nima pravnega interesa, saj sklep v tem delu zanj ni neugoden. V tej točki je namreč sodišče prve stopnje naložilo založitev predujma v višini 18.000,00 SIT upniku in ne dolžniku.
Zato je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika zoper drugo točko izreka kot nedovoljeno zavrglo (prvi odstavek 343 člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).