Execution appeal dismissed; creditor failed to specify assets, so debtor could not object to seizure of specific items.
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the debtor's appeal against the execution order, confirming the creditor's claim. The debtor argued that seized business assets were essential for her livelihood, but the court found her arguments untimely and the creditor's failure to specify assets did not grant her a right to object post-seizure. Consequently, the court ruled that any claim regarding the exclusion of specific seized items must be handled as a separate request under the Enforcement Act.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), 55. člen; 80. člen: When execution is permitted on unspecified movable property, the enforcer must exercise due diligence to protect the debtor, but a debtor cannot object to the seizure of specific items after the execution order is issued if the creditor failed to specify the assets in the initial request.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Ugovor se zavrne in se potrdi sklep o izvršbi.
[JEDRO]
Upnik v izvršilnem predlogu ni konkretiziral premičnin, na katerih naj se opravi izvršba. To pa v posledici pomeni, da v sklepu o izvršbi predmeti izvršbe niso bili natančneje opredeljeni, zato dolžnica tudi ni mogla ugovarjati, da je izvršba na zarubljenem predmetu izvzeta oz. omejena. V primeru, ko se v dovolilni fazi izvršilnega postopka izvršba dovoli na premičninah, ki niso individualizirane, morajo izvršitelji, ki opravljajo neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja, v skladu z načelom varstva dolžnika po uradni dolžnosti med drugim paziti na to, kakšne so omejitve izvršbe proti pravnim osebam in podjetniku. Ker dolžnica zatrjuje, da so bili zarubljeni predmeti, ki bi morali biti iz izvršbe izvzeti, bo moralo sodišče prve stopnje njeno vlogo v tem delu obravnavati kot predlog po 4. odstavku 80. člena ZIZ, po katerem v primeru, če se stranki ne moreta sporazumeti, kateri predmeti so izvzeti iz izvršbe, ali če se to sicer pokaže za potrebno, odloči sodišče.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o izvršbi dolžniku naložilo, da v roku 8 dni po vročitvi sklepa upniku poravna v predlogu navedeno terjatev; dovolilo predlagano izvršbo in upnikove stroške odmerilo na 76.754,00 SIT. Po izteku ugovornega roka je dolžnica ugovarjala proti sklepu o izvršbi po odvetniku. Uveljavlja ugovorni razlog iz 7. točke 1. odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ in predlaga, naj sodišče ugovoru ugodi in ne dovoli izvršbe na predmetih, ki so nujni za opravljanje dejavnosti dolžnice, ki je samostojna podjetnica.
Navaja, da je kot naivna žena podpisala posojilno pogodbo, kot je želel njen takratni mož, ne da bi sploh prebrala, kaj podpisuje. Upnik je denar nakazal C.A. in A.A., ta dva pa sta ga izročila M.S., tako da ga dolžnica nikoli ni videla. Izvršitelj je 21.6.2001 zarubil in ocenil premičnine v poslovnih prostorih, v katerih dolžnica opravlja gospodarsko dejavnost kot Kozmetika Š.K. s.p.. Mednje spadajo osnovna sredstva, stroji, orodje in delovne priprave, ki so nujni, da lahko opravlja dejavnost, s katero preživlja sebe in svojega mladoletnega otroka.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ugovor po izteku roka zoper sklep o izvršbi ni utemeljen, zato ga je poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi (2. odstavek 54. člena ZIZ). Ugovor ni utemeljen. Okoliščina, da je dolžnica podpisala posojilno pogodbo, ki je ni niti prebrala, pri čemer posojeni znesek ni bil namenjen njej, ampak bivšemu možu, ne predstavlja dejstva, ki bi nastopilo po nastanku izvršilnega naslova oz. v času, ko ga ni bilo več mogoče navesti v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov. Ker bi jo torej morala dolžnica uveljavljati v ugovornem roku iz 3. odstavka 9.
člena ZIZ, zatrjevani ugovorni razlog ni podan. Enak zaključek velja tudi glede ugovornega razloga iz 7. točke 1. odstavka 55. člena ZIZ. Upnik v izvršilnem predlogu ni konkretiziral premičnin, na katerih naj se opravi izvršba. To pa v posledici pomeni, da v sklepu o izvršbi predmeti izvršbe niso bili natančneje opredeljeni, zato dolžnica tudi ni mogla ugovarjati, da je izvršba na zarubljenem predmetu izvzeta oz. omejena. V primeru, ko se v dovolilni fazi izvršilnega postopka izvršba dovoli na premičninah, ki niso individualizirane, morajo izvršitelji, ki opravljajo neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja, v skladu z načelom varstva dolžnika po uradni dolžnosti med drugim paziti na to, kakšne so omejitve izvršbe proti pravnim osebam in podjetniku (80.
člen ZIZ). Če je bil zarubljen predmet, nujno potreben dolžnici za opravljanje njene dejavnosti, pa to vendarle ne predstavlja ugovornega razloga, ki bi se lahko upošteval po izteku roka (56. člen ZIZ), saj takšen ugovor ne temelji na dejstvu, ki se nananša na terjatev, ampak na predmet izvršbe. Ker ni podan nobeden od obeh zatrjevanih ugovornih razlogov, je pritožbeno sodišče ugovor zavrnilo kot neutemeljen in potrdilo sklep o izvršbi (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker dolžnica zatrjuje, da so bili zarubljeni predmeti, ki bi morali biti iz izvršbe izvzeti, bo moralo sodišče prve stopnje njeno vlogo v tem delu obravnavati kot predlog po 4. odstavku 80.
člena ZIZ, po katerem v primeru, če se stranki ne moreta sporazumeti, kateri predmeti so izvzeti iz izvršbe, ali če se to sicer pokaže za potrebno, odloči sodišče.