Cohabitation partition partially allowed; shared apartment spaces converted to unit ownership if functional and accessible.

Pritožbi predlagateljice se delno ugodi, izpodbijani sklep se v 1. tč. razveljavi glede podstrešja hiše B 16 in B 16/b, kletnih prostorov hiše B 16 in zemljšča parc.št. 40. k.o. .....

[JEDRO]

O razdelitvi skupnih prostorov bo (12. čl. Stanovanjskega zakona - SZ) mogoče pravilno odločiti le ob uporabi 13. čl. SZ, ki določa, da ima vsak solastnik pravico zahtevati, da se njegov solastniški delež, ki ga ima na skupnih prostorih stanovanjske hiše, spremeni v etažno lastnino, če je to glede na njegov solastninski delež, razporeditev, funkcinalno zasnovo, tehnično izvedljivost in dostopnost mogoče. Glede zemljišča parc. št. 40 pa je poudarilo, da gre, kot izhaja iz sklepa Rnp 353/64, očitno za funkcionalno zemljišče, kar v posledici izključuje njegovo razdelitev.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog predlagateljice z dne 17.6.1991 in odločilo, da bo o stroških nepravdnega postopka odločilo s posebnim sklepom. Proti sklepu se je brez navedbe pritožbenih razlogov pritožila predlagateljica, ki smiselno predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V obširni pritožbi opisuje svoje težko življenje in historiat dogajanj, ki so pripeljala do tega, da je postala solastnica sporne nepremičnine. Pritožba je delno utemeljena. Ker je pritožba predlagateljice neobrazložena,je pritožbeno sodišče opravilo preizkus sklepa v okviru 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku - ZNP. Pri tem je ugotovilo, da ima sklep v obsegu, ki bo naveden v nadaljevanju obrazložitve, takšne pomankljivosti, da se ne more preizkusiti, saj v njem niso navedeni razlogi o odločilnih dejstivih (14. tč.

2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP). Višje sodišče v Ljubljani je v sklepu z dne 25.2.1993 opr. št. I Cp 1391/92 zelo jasno izpostavilo odprta vprašanja v zadevi, ki še terjajo odgovor. Opozorilo je na materialnopravno izhodišče, da je predmet lastnine lahko le stanovanje, ne pa posamezna soba v sklopu nekega stanovanja, zaradi česar je treba z ogledom na kraju samem razčistiti, ali so prostori, razdeljeni z dednim dogovorom opr. št. O 1308/62, dve ločeni stanovanjski enoti. Sodišče prve stopnje je ravnalo v skladu z navodili višjega sodišča in izvedlo dokaz z izvedencem gradbene stroke.

Iz izvedenskega mnenja S. J. izhaja, da gre za dve med seboj popolnoma ločeni stanovanjski enoti, od katerih ima vsaka svoj poseben vhod. Čeprav so razlogi tudi v tej smeri zelo skopi, je vendarle še dovolj argumentiran in sprejemljiv zaključek sodišča prve stopnje, da je bilo solastno premoženje udeležencev v tem delu že razdruženo. Nobenega dvoma ni, da sta si udeleženca s poravnavo opr. št. P 499764 razdelila tudi kletne prostore, ležeče pod stanovanjskimi prostori, ki so pripadli v last predlagateljici, torej kletne prostore pod objektom B 16.

Višje sodišče v Ljubljani pa je v odločbi z dne 25.2.1993, opr. št. I Cp 13291/92 v zvezi s podstreho hiše B 16 in B 16b in kletnimi prostori B 16 nakazalo, da bo o razdelitvi skupnih prostorov (12. čl. Stanovajskega zakona - SZ) mogoče pravilno odločiti le ob uporabi 13. čl. SZ, ki določa, da ima vsak solastnik pravico zahtevati, da se njegov solastninski delež, ki ga ima na skupnih prostorih stanovanjske hiše, spremeni v etažno lastnino, če je to glede na njegov solastniški delež, razporeditev, funkcionalno zasnovo, tehnično izvedljivost in dostopnost mogoče. Glede zemljišča parc.

št. 40 pa je poudarilo, da gre kot izhaja iz sklepa Rnp 353/64, očitno za funkcionalno zemljišče, kar v posledici izključuje njegovo razdelitev. Do vseh naštetih vprašanj, ki so bistvenega pomena, sodišče prve stopnje ni zavzelo stališča. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi predlagateljice delno ugodilo, izpodbijani sklep v 1. tč. razveljavilo glede podstrešja hiše B 16 in B 16/b, kletnih prostorov hiše B 16 in zemljišča parc. št. 40 ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Ker to solastno premoženje še ni bilo razdruženo, bo moralo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku presoditi, ali glede skupnih prostorov in funkcionalnega zemljišča, upoštevajoč njihovo razporeditev, funkcionalno zasnovo, tehnično izvedljivost in dostopnost, pride v poštev razdelitev solastnega premoženja ali ne.