Inheritance appeal dismissed; heirs failed to prove title for garage via land registry entry.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the appeal against the first instance court's decision to terminate the estate proceedings. The heirs argued that the deceased owned a garage, but the court found their evidence insufficient to establish a valid legal title. The court ruled that while other documents can prove ownership, heirs must present a valid acquisition title, such as a deed, to include the property in the estate.
Legislator headnote
AI generated214. člen ZD; 33. člen ZTLR: Inheritance proceedings require heirs to prove the deceased's ownership of immovable property by presenting a valid legal title for acquisition, not merely a building permit or unverified declaration.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Vsebino sklepa o dedovanju določa 214. čl. ZD. Iz 2. točke 2. odst. tega člena izhaja, da morajo biti vse nepremičnine, ki spadajo v zapuščino, označene tako, kot so evidentirane v zemljiški knjigi. Ni izključeno, da se pokojnikova zapuščina dokazuje tudi z drugimi listinami, vendar pa morajo dediči izkazati veljaven pravni naslov za pridobitev nepremičnine, torej v obravnavanem primeru predložiti listino, ki izkazuje obstoj veljavnega pravnega posla za pridobitev lastninske pravice, ki se pridobi z vpisom v zemljiško knjigo (33. čl. ZTLR).
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je prvo sodišče sklenilo, da zapuščinske obravnave po pok. D. M. ne opravi, ker pokojnik ni zapustil premoženja. Trditev zapustnikovih dedičev v predlogu za izvedbo zapuščinske obravnave, češ da je bil zapustnik lastnik garaže, stoječe na parc. št. 104/4 k.o. ..., je namreč ocenilo kot nedokazano. Proti sklepu se pritožuje dedinja D. B. M.. Uveljavlja vse tri pritožbene razloge in navaja, da se je v postopku dokazovalo, da je zapustnik lastnik garaže, ki stoji na parc. št. 104 k.o. ..... . Dedinja je sodišču predložila odločbo, s katero je bila predlastniku J.
M. dovoljena gradnja garaže. Objekt je legalna zgradba, ki se ne poruši, investitorju pripada lastninska pravica, katero lahko prenese dalje. Ni pomembno, ali sedanje listine omogočajo vpis predmetne nepremičnine v zemljiški knjigi. To je stvar zemljiškoknjižnega postopka in dedičev. Zapuščinsko sodišče ni pristojno odločati, ali se bo določena nepremičnina lahko vknjižila ali ne. Sodišče je dolžno razpisati zapuščinsko obravnavo in določiti dediče, njihove dedne deleže in premoženje, ki je predmet zapuščinskega postopka.
Pritožba ni utemeljena. Vsebino sklepa o dedovanju določa 214. člen Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD). Iz 2. točke 2. odst. tega člena izhaja, da morajo biti vse nepremičnine, ki spadajo v zapuščino, označene tako, kot so evidentirane v zemljiški knjigi. Ni izključeno, da se pokojnikova zapuščina dokazuje tudi z drugimi listinami, vendar pa morajo dediči izkazati veljavni pravni naslov za pridobitev nepremičnine, torej v obravnavanem primeru predložiti listino, ki izkazuje obstoj veljavnega pravnega posla (pridobitni naslov) za pridobitev lastninske pravice, ki se pridobi z vpisom v zemljiško knjigo (pridobitni način, 33.
člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih). Takšne listine pa dedinji po pok. D. M. nista predložili. Predložili sta namreč fotokopijo odločbe Občinskega ljudskega odbora Ljubljana - Bežigrad z dne 2.6.1961 - št. 05/2-GOO-2/1-6, ki s klavzulo pravnomočnosti ni opremljena in iz katere izhaja, da se J. M. in M. G., oba Ljubljana, S. 20, odobri gradnja garaže na parc. št. 104/4 k.o. ... (priloga A1) in fotokopijo izjave brez datuma (priloga A2), iz katere izhaja, da je J. M. leta 1964 garažo prodal D. M., z navedbo, da garaža stoji na parc.
št. 14/4 k.o. ... (odločba se glasi na parc. št. 104/4 k.o....). Izjavo sta podpisala J. M. in M. M., pri čemer je na tej izjavi dne 28.6.1993 overjen podpis M. (M) M., sodišče pa je ugotovilo (list. št. 5), da je J. M. že umrl, in da bi bilo potrebno po njem opraviti zapuščinsko obravnavo. Predložena listina torej ne izkazuje, da garaža sodi v zapuščino po pok. D. M. in odločitev prvega sodišča, da zapuščinske obravnave ne opravi, je pravilna (čl. 203. ZD). Sodišče druge stopnje je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje po določbi 2. točke 365.
čl. ZPP v zvezi s čl. 163 ZD.