Appeal dismissed; newspaper correction location equality judged by reader structure, not just circulation numbers.

Pritožbi se zavrneta in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

V primeru popravka v tisku se enakovrednost mesta programskega prostora ne presoja izključno po številu bralcev določene časopisne strani, temveč je potrebno upoštevati tudi strukturo bralcev.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo delno ugodilo tožbenemu zahtevku tako, da je tožena stranka dolžna prvo soboto po pravnomočnosti sodbe, v časopisu Delo v Sobotni prilogi, objaviti popravek tožeče stranke v zvezi s člankom "Razbili so mu glavo. Ali bodo novinarji zdaj tiho?" Sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke v zvezi z objavo besedila v daljši obliki, toženi stranki pa je tudi naložilo, da tožeči stranki povrne njene pravdne stroške v znesku 276.852,00 SIT. Proti navedeni sodbi se pravočasno pritožujeta obe pravdni stranki.

Tožeča stranka vlaga pritožbo proti zavrnilnemu delu navedene sodbe in pri tem uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Sporni članek je bil objavljen na dveh straneh in opremljen tudi s fotografijami. Članek je napisan senzacionalistično. Takšno pisanje in slikovno prikazovanje v osrednjem slovenskem časopisu vsekakor terja temeljit popravek in zato popravek, ki je vsebovan v zavrnjenem tožbenem zahtevku, ni nesorazmerno obsežen. Tožeča stranka zato predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni sodbo sodišča prve stopnje tako, da ugodi primarnemu tožbenemu zahtevku.

Tožena stranka se pritožuje zaradi pritožbenih razlogov zmotne ugotovive dejanskega s tanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga spremembo izpodbijane sodbe in zavrnitev podrejenega tožbenega zahtevka. Pritožnik poudarja, da je napačno stališče sodišča prve stopnje o neenakovrednosti objave popravka na drugi strani ponedeljkovega Dela in objave popravka v Sobotni prilogi Dela. Sobotna priloga je del rednega časopia Delo in tvori z njim enoten programski prostor. Objavna vrednost druge strani ponedeljkovega Dela, po merilih povprečnega števila bralcev Dela na podlagi raziskave branoti časopisov Mediana 1/2001, kjer je povprečna branost Dela v ponedeljek 252.000, v soboto pa 242.000 (število bralcev je višje od naklade, ker več ljudi prebere isti izvod časopisa) kot na podlagi ponderiranega povprečnega števila bralcev, ki so na drugi strani ponedeljkovega Dela kaj prebrali (36.804) in povprečnega števila bralcev, ki so karkoli prebrali na povprečni strani Sobotne priloge (15.237), je višja v ponedeljek kot v soboto.

Pritožbi nista utemeljeni. K pritožbi tožeče stranke: Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da zahtevek tožeče stranke za objavo daljšega popravka ni utemeljen zato, ker je zahtevani popravek nesorazmerno daljši od obvestila, v katerem so navedbe, zaradi katerih se daje oz. od dela obvestila, na katerega se neposredno nanaša (6. alinea 31. člena v zvezi z 2. odstavkom 35. člena Zakona o medijih). Sodišče je pri tem analitično obrazložilo svoje stališče in zato pritožbeno sodišče v celoti soglaša z razlogi sodbe prve stopnje.

S tem v zvezi je potrebno poudariti, da predlagani popravek tudi vsebinsko ne ustreza, saj ne navaja izključno dejstev in okoliščin v zvezi z navedbami v obvestilu. Zato je sodišče prve stopnje povsem pravilno zavrnilo primarni tožbeni zahtevek. K pritožbi tožene stranke: Sodišče prve stopnje je pri odločanju o podrejenem zahtevku pravilno uporabilo 27. člen ZMED. Napačno je namreč stališče tožene stranke, da predstavlja druga stran ponedeljkovega Dela enakovredno mesto programskega prostora Sobotne priloge. Za pravilno interpretacijo pravnega standarda "enakovrednega mesta" objave, namreč ni odločilno le povprečno število bralcev, temveč predvsem njihova struktura.

Splošno znano je namreč, da struktura bralcev Sobotne priloge ne sovpada povsem s strukturo bralcev ponedeljkovega Dela, ki daje poudarek predvsem športnim novicam. Ker je tako sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje, pri odločanju pa tudi ni storilo kršitev, ki bi jih bilo potrebno upoštevati po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče zavrnilo neutemeljeni pritožbi (353. člen Zakona o pravdnem postopku).