Appeal dismissed; land registry court rules on annotation removal per land registry procedure, not civil procedure.

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

O predlogu za zaznambo spora odloča sodišče po pravilih zemljiškoknjižnega postopka. To pa pomeni, da ne pride v poštev določilo 2. odst. 19. čl. ZPP o ustalitvi pristojnosti okrožnega sodišča, saj ne gre za pravdno zadevo ali uveljavljanje večih zahtevkov v eni tožbi (182. čl. ZPP), temveč za samostojno in ločeno zahtevo po sodnem varstvu, ki se nudi v zemljiškoknjižnem postopku in po pravilih tega postopka ne glede na to, ali je zahtevana skupaj z vložitvijo tožbe ali kasneje.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je sklenilo, da je za odločanje o predlogu za izbris zaznambe spora stvarno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, kateremu bo v tem delu zadeva odstopljena po pravnomočnosti sklepa. Zoper sklep se je tožena stranka pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. list RS št. 26/99, v nadaljevanju ZPP). Meni, da je predlog za izbris zaznambe spora le del celotne zadeve, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. To sodišče je dne 29.12.1998 tudi ugodilo predlogu tožeče stranke za zanambo spora, na podlagi katerega je bila zaznamba nato vpisana v zemljiško knjigo.

Že iz tega izhaja stvarna pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani. Poleg tega je predlog za izbris zaznambe spora v celoti povezan z odločitvijo o tožbenem zahtevku, pa tudi iz razlogov ekonomičnosti postopka ne bi bilo primerno, da Okrožno sodišče v Ljubljani ne bi bilo tisto, ki bi izdalo ustrezen sklep o izbrisu same zaznambe spora. Okrožno sodišče je glede stvarne pistojnosti "višje" sodišče in zato lahko odloči o zaznambi oziroma njenem izbrisu, če se tak predlog nanaša in je neločljivo povezan s samo odločitvijo v sporu.

Sodišče bi se lahko o stvarni pristojnosti v skladu z 2. odst. 19. čl. ZPP odločilo ob predhodnem preizkusu tožbe oziroma najkasneje do razpisa glavne obravnave. Tega pa ni storilo oziroma je celo izdalo sklep o zaznambi, zato se sedaj ne more več izreči za stvarno nepristojno. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da za odločitev o izbrisu zaznambe spora kot pristojno določi Okrožno sodišče v Ljubljani ali pa sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožba ni utemeljena. Zaznamba spora se dovoli, če teče sodni postopek (1. odst. 44.

čl. Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK). Zaznamba je vpis ali izbris pravnih dejstev, za katere zakon določa, da se vpisujejo v zemljiško knjigo (34. čl. ZZK). Vpisi (torej tudi zaznamba kot vrsta vpisa po 19. čl. ZZK) se predlagajo pri sodišču, ki vodi zemljiško knjigo za območje, na katerem je nepremičnina, na katero se vpis nanaša (zemljiškoknjižno sodišče), razen če zakon določa drugače (1. odst. 66. čl. ZZK). Ker noben zakon za vložitev predloga zaznambe spora ne določa drugače, ga je treba vložiti pri zemljiškoknjižnem sodišču, to pa je okrajno sodišče (II.

3. tč. Zakona o sodiščih), v konkretnem primeru Okrajno sodišče v Ljubljani. O predlogu odloča sodišče po pravilih zemljiškoknjižnega postopka, zato mora predlog vsebovati vse sestavine zemljiškoknjižne vloge (76. čl. ZZK). To pa pomeni, da ne pride v poštev določilo 2. odst. 19. čl. ZPP o ustalitvi pristojnosti okrožnega sodišča, saj ne gre za pravdno zadevo ali uveljavljanje večih zahtevkov v eni tožbi (182. čl. ZPP), temveč za samostojno in ločeno zahtevo po sodnem varstvu, ki se nudi v zemljiškoknjižnem postopku in po pravilih tega postopka ne glede na to, ali je zahtevana skupaj z vložitvijo tožbe ali kasneje. Razlogi ekonomičnosti postopka, ki jih v pritožbi poudarja tožena stranka, seveda na drugačno odločitev ne morejo vplivati. Navedeno pa pomeni, da je odločitev sodišča prve stopnje o pristojnosti pravilna. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP).