Appeal dismissed; bankruptcy proceedings do not exempt debtor from paying court fees, only enforcement.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal against a first-instance decision that rejected the appellant's notice of appeal due to non-payment of court fees. Although the debtor had entered compulsory settlement and later bankruptcy proceedings, the court held that these procedures only prevent forced collection of the fees, not the obligation to pay them. Consequently, the court confirmed the lower court's finding that the appeal notice was withdrawn and the appeal was unfounded.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 497. ZPP; 1. odst. 36. ZPPSL; 1. odst. 111. ZPPSL; 4. odst. 111. ZPPSL; 3. odst. 497. ZPP; 2. točka 365. ZPP: The commencement of compulsory settlement or bankruptcy proceedings does not exempt the debtor from the legal obligation to pay court fees, but only renders such fees unenforceable against the debtor.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
Začetek postopka prisilne poravnave oz. stečajnega postopka nima za posledico, da dolžnik ni dolžan plačati predpisane takse, ampak ima za posledico le, da jih od njega ni mogoče prisilno izterjati
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je štelo, da je tožena stranka umaknila napoved pritožbe (proti sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 24.11.1999, opr. št. 9 Pg 888/96-20), ker kljub opominu ni plačala predpisane takse za pritožbo. Tožena stranka se je proti navedenemu sklepu pritožila (po predsedniku uprave). Navedla je, da je sodišče (prve stopnje) obvestila, da "bo taksa poravnana skladno s sklepom prisilne poravnave in finančnim načrtom reorganizacije". Predlagala je razveljavitev izpodbijanega sklepa. Pri tem ni priglasila pritožbenih stroškov.
Iz podatkov sodnega registra izhaja, da je bil nad toženo stranko dne 17.12.1999 začet postopek prisilne poravnave, dne 02.06.2000 (po ustavitvi postopka prisilne poravnave) pa stečajni postopek. Ker pa je do prekinitve postopka prišlo potem, ko je bilo treba v pritožbenem postopku izdati samo še odločbo, je pritožbeno sodišče ne glede na prekinitev postopka odločilo na seji (prim. sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 04.12.1998, opr. št. III Ips 41/97). Pritožba ni utemeljena. Taksna obveznost za plačilo sodne takse za pritožbo je na podlagi 2. odst. 497.
člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) nastala ob napovedi pritožbe (dne 08.12.1999), torej pred začetkom postopka prisilne poravnave (z dne 17.12.1999) in pred začetkom stečajnega postopka (z dne 02.06.2000). To pomeni, da od začetka postopka prisilne poravnave (1. odst. 36. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL)) oz. od začetka stečajnega postopka (1. odst. 111. člena ZPPSL) od dolžnika ni mogoče prisilno izterjati sodne takse za pritožbo (za izjemo gl.
4. odst. 111. člena ZPPSL). Ne pomeni pa, da dolžnik prisilne poravnave oz. stečajni dolžnik predpisane takse za pritožbo ni dolžan plačati. Začetek postopka prisilne poravnave oz. stečajnega postopka namreč ne vpliva na zakonsko dolžnost plačila predpisane takse (gl. ZPPSL in Zakon o sodnih taksah (ZST)). Ker tožena stranka takse za pritožbo ni plačala po opominu (ki ji je bil vročen dne 14.12.1999), niso pa podani pogoji za oprostitev, je sodišče prve stopnje na podlagi 3. odst. 497. člena ZPP pravilno štelo, da je napoved pritožbe umaknila. Zato je sodišče druge stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo ter izpodbijani sklep (kot zakonit in pravilen) potrdilo.