Appeal allowed: creditor's interest in compulsory settlement exists beyond voting rights for debt verification.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

[JEDRO]

Pritrditi pa je pritožbenemu stališu upnika, da ZPPSL pravnega interesa upnika za prijavo terjatve v postopku prisilne poravnave ne enači z glasovalno pravico. Pravnega interesa upnika ni mogoče presojati zgolj z možnostjo njegovega aktivnega odločanja o usodi - (ne)sprejemu predlagane prisilne poravnave (1. odst. 54. člena ZPPSL). ZPPSL upnikom daje le možnost glasovanja, jih pa k temu ne obvezuje. Nobenih drugih pravic ne izgubijo, če te pravice ne izkoristijo. Upnikov interes pa je vsekakor tudi ugotovitev obstoja njegove terjatve (1. odst. 62.

člena ZPPSL), saj ima sklep o potrditvi prisilne poravnave za vse upnike, katerih terjatve so bile ugotovljene, moč izvršilnega naslova (primerjaj 1. odst. 61. člena ZPPSL). Drugo pa je vprašanje njegovega poplačila po pogojih prisilne poravnave glede na razred terjatev, v katerega sodijo (3. odst. 59. člena ZPPSL) oziroma glede na okoliščino, da prisilna poravnava na njihove terjatve nima učinka. Pritožniku, ki mu je bila terjatev v postopku prisilne poravnave ugotovljena tako po temelju, kot po višini, zato ni mogoče odreči pravnega interesa za ugotovitev njegove terjatve.

Glede na zatrjevano ločitveno pravico pa bo način poplačila lahko uveljavljal s tožbo v posebnem postopku, ne da bi moral v njem dokazovati tudi obstoj in višino terjatve, zavarovane z zatrjevano ločitveno pravico.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo prijavo upnika T. d.o.o. Ljubljana. Tako je odločilo, ker naj bi upnik ne imel pravnega interesa, saj je prijavil terjatev in ločitveno pravico, na terjatve, zavarovane z ločitveno pravico, pa prisilna poravnava ne učinkuje. Po stališču prvostopenjskega sodišča imajo pravni interes za udeležbo v postopku prisilne poravnave le tisti upniki, ki imajo pravico do glasovanja in na katerih terjatve sklenjena prisilna poravna učinkuje. Zoper navedeni sklep se je upnik pravočasno pritožil.

Uveljavljal pa je pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene postopkovne kršitve ter predlagal, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi. Pritožba je utemeljena. Pritožnik sicer neutemeljeno očita prvostopenjskemu sodišču bistveno postopkovno kršitev, ker ni navedlo pravne podlage za odločitev, da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa, zaradi česar te odločitve ni mogoče preizkusiti. Pravni pouk je obvezna sestavina vsake sodne odločbe (primerjaj 324. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL) in ne sodi v sklop odločitve sodišča o zahtevku stranke.

Sodišče o pravnem pouku ne odloča na podlagi dejstev in dokazov, kot je to primer pri odločanju o zahtevkih, pač pa stranko pouči zgolj o njenih zakonsko določenih pravicah izpodbijanja odločitve sodišča s pravnim sredstvom. Pravnega pouka zato ni potrebno obrazlagati. Sicer pa je za pravni pouk, v katerem je sodišče upnika zgolj poučilo, da pritožba zoper izpodbijani sklep ne zadrži izvršitve, sodišče imelo podlago v 5. odst. 13. člena ZPPSL. Na vprašanje, ali ima upnik, ki poleg terjatve uveljavlja tudi ločitveno pravico, pravni interes za prijavo terjatve, je odgovor pozitiven.

Prisilna poravnava sicer po 2. odst. 60. člena ZPPSL nima pravnega učinka za tejatve ločitvenih upnikov. Upnik, ki uveljavlja tako terjatev, kot tudi ločitveno pravico, pa mora tako terjatev priglasiti v roku 30 dni od dneva, ko je bil oklic o začetku postopka prisilne poravnave objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije. V postopku prisilne poravnave se njegova terjatev, kot tudi ločitvena pravica, morata preizkusiti skladno s 1. odst. 44. člena ZPPSL, glede na to, da se ima ločitveni upnik možnost po 2. odst. 55. člena ZPPSL vse do zaključka naroka za prisilno poravnavo odpovedati svoji ločitveni pravici, kar ima za posledico močnejšo glasovalno pravico od drugih ("navadnih") upnikov (primerjaj 2. odst. 56.

člena ZPPSL). Drugačno stališče bi lahko omogočilo izigravanje določb o načinu ugotovitve terjatve in ločitvene pravice v primeru, ko bi upnik kasneje uveljavljal svoje glasovalne pravice zaradi odpovedi ločitveni pravici. Slednja namreč ne bi bila ugotoljena po predpisanem postopku preizkusa njenega obstoja. Brez preizkusa obstoja ločitvene pravice pa bi bilo tudi upnikom, ki jo uveljavljajo, pa je sicer nimajo, omogočeno, da na podlagi odpovedi (sicer neobstoječi) ločitveni pravici pridobijo močnejšo glasovalno pravico. V obravnavanem primeru je pritožnik pravočasno prijavil tako terjatev, kot tudi ločitveno pravico.

Terjatev je bila v celoti ugotovljena, saj zoper njo ni bil vložen ugovor (3. odst. 44. člena ZPPSL), ločitvena pravica pa ne, ker ji je dolžnik ugovarjal. Ker je upnik vztrajal pri uveljavljani ločitveni pravici, je po stališču sodišča prve stopnje upnik izrazil namen, da o prisilni poravnavi ne glasuje in ker na ločitvene upnike prisilna poravnava ne učinkuje, je sodišče sklepalo, da upnik nima pravnega interesa za prijavo. Pritrditi pa je pritožbenemu stališu upnika, da ZPPSL pravnega interesa upnika za prijavo terjatve v postopku prisilne poravnave ne enači z glasovalno pravico.

Pravnega interesa upnika ni mogoče presojati zgolj z možnostjo njegovega aktivnega odločanja o usodi - (ne)sprejemu predlagane prisilne poravnave (1. odst. 54. člena ZPPSL). ZPPSL upnikom daje le možnost glasovanja, jih pa k temu ne obvezuje. Nobenih drugih pravic ne izgubijo, če te pravice ne izkoristijo. Upnikov interes pa je vsekakor tudi ugotovitev obstoja njegove terjatve (1. odst. 62. člena ZPPSL), saj ima sklep o potrditvi prisilne poravnave za vse upnike, katerih terjatve so bile ugotovljene, moč izvršilnega naslova (primerjaj 1. odst. 61.

člena ZPPSL). Drugo pa je vprašanje njegovega poplačila po pogojih prisilne poravnave glede na razred terjatev, v katerega sodijo (3. odst. 59. člena ZPPSL) oziroma glede na okoliščino, da prisilna poravnava na njihove terjatve nima učinka. Pritožniku, ki mu je bila terjatev v postopku prisilne poravnave ugotovljena tako po temelju, kot po višini, zato ni mogoče odreči pravnega interesa za ugotovitev njegove terjatve. Glede na zatrjevano ločitveno pravico pa bo način poplačila lahko uveljavljal s tožbo v posebnem postopku, ne da bi moral v njem dokazovati tudi obstoj in višino terjatve, zavarovane z zatrjevano ločitveno pravico.

Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL izpodbijani sklep razveljavilo.