Appeal allowed: Court quashed enforcement order due to lack of enforceable title and procedural errors under ZIZ.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appeal against the first-instance enforcement order, ruling it partially invalid due to the applicant's lack of a final enforceable title. The applicant argued that the lower court failed to conduct necessary bank inquiries under Article 140(2) of the Enforcement Act, despite the applicant explicitly identifying the banks. The court found that without a final enforceable title, the applicant could not legally obtain account information under Article 40(3), and the lower court's failure to order the specific inquiries constituted a significant procedural violation requiring the case to be remanded for a new decision on enforcement costs.
Legislator headnote
AI generatedArticle 40(3) of the Enforcement Act; Article 140(2) of the Enforcement Act: An applicant relying on a notarial deed lacks the legal interest to obtain debtor account data under Article 40(3) without a final enforceable title, and the court must order specific bank inquiries under Article 140(2) when the applicant identifies them, otherwise violating procedural rules.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, sklep o izvršbi se razveljavi v III. točki izreka in posledično v stroškovnem delu I. točke izreka ter se zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
[JEDRO]
Upnik, ki je vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, nima pravnomočnega in izvršljivega izvršilnega naslova, s katerim bi izkazoval pravni interes. Zato od upravljalcev podatkov na podlagi 3. odst. 40. čl. ZIZ ne more pridobiti informacij o dolžnikovem računu.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo izvršbo (na podlagi verodostojne listine) zaradi izterjave glavnice v znesku 171.500,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 05.08.2000 do plačila, zakonskih zamudnih obresti od zneska 1.500,00 SIT od 09.08.2000 do plačila ter stroškov izvršilnega postopka v znesku 32.010,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10.07.2001 do plačila (I. točka izreka), in sicer s prodajo dolžnikovih premičnin (II. točka izreka), medtem ko je v preostalem delu predlog za izvršbo zavrglo (III. točka izreka).
Upnik se je proti III. točki izreka in posledično proti I. točki izreka prvostopenjskega sklepa v delu, ki se nanaša na stroške izvršilnega postopka, pravočasno pritožil. Navedel je, da je na poziv sodišča dne 12.06.2001 sporočil banke, pri katerih naj sodišče po 2. odst. 140. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) opravi poizvedbe o dolžnikovem računu. Sicer pa naj bi mu sodišče nepravilno ne priznalo stroškov za vlogo z dne 12.06.2001. Pripadali naj bi mu tudi v predlogu za izvršbo priglašeni stroški konference s stranko, pregleda listin in obvestila stranki.
Priglasil je stroške pritožbe. Pritožba je utemeljena. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je upnik v predlogu za izvršbo z dne 19.04.2001 (redna št.
1) sodišče prosil, da manjkajoče podatke o dolžnikovem računu ugotovi samo na podlagi 4. čl. ZIZ. Na poziv sodišča je nato z vlogo z dne 12.06.2001 (redna št.
3) določno navedel banke, pri katerih naj sodišče opravi poizvedbe glede dolžnikovega računa, saj s pravnomočnim izvršilnim naslovom še ni razpolagal. Sodišče prve stopnje bi zato moralo v skladu z 2. odst. 140. čl. ZIZ samo opraviti poizvedbe o številki dolžnikovega računa in po pridobitvi tega podatka poizkusiti opraviti izvršbo na dolžnikova sredstva na računu. Upnik je namreč z vlogo z dne 12.06.2001 določno opredelil banke, pri katerih naj sodišče opravi poizvedbe ter s tem izkazal verjetnost, da manjkajočih podatkov o dolžnikovem računu ni mogel ugotoviti.
Upnik, ki je vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, namreč še ni imel pravnomočnega in izvršljivega izvršilnega naslova, s katerim bi izkazoval pravni interes. Zato na podlagi 3. odst. 40. čl. ZIZ od upravljalcev podatkov tudi ni mogel pridobiti nobenih informacij o dolžnikovem računu. Ker sodišče prve stopnje ni upoštevalo upnikove prošnje za opravo poizvedb po 2. odst. 140. čl. ZIZ in o njej ni odločilo, je zagrešilo bistveno kršitev določb izvršilnega postopka iz 1. odst. 339. čl. in 366. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju:
ZPP), oba v zvezi s 15. čl. ZIZ, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa. Zato je bilo treba prvostopenjski sklep v izpodbijanem delu (III. točki izreka in posledično I. točki izreka v delu, ki se nanaša na stroške izvršilnega postopka) razveljaviti ter zadevo v tem delu vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje ob odločanju o izvršilnih stroških upošteva, da so stroški konference s stranko in pregleda listin v priglašeni višini 70 točk vsebovani v stroških sestave predloga za izvršbo (gl. tar.
št. 33 OT) ter da stroški obvestila stranki o vloženem predlogu za izvršbo v priglašeni višini 20 točk ne predstavljajo stroškov, ki bi bili za izvršbo potrebni (5. odst. 38. čl. ZIZ). Odločitev o pritožbenih stroških se po določbi 3. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ pridrži za novo stroškovno odločbo.