Mortgage lien extends to later constructed buildings on the same land parcel under Slovenian law.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi. Upnica sama krije stroške odgovora na pritožbo.

[JEDRO]

Dejstvo, da se zastavna pravica razteza na vse nepremičnine vložne številke, pomeni, da se razteza tudi na vse tiste dele, ki nastanejo kasneje z gradnjo, prezidavo, dozidavo, torej tudi na zemljišču pozneje zgrajene stavbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nepremičnine dolžnika, vpisane pri vl. št. 1668, k.o. D..., za kupnin 21.000.000,00 SIT, domaknejo upnici. V pravočasni pritožbi je dolžnik navedel, da naj bi bilo predmet prodaje gospodarsko poslopje, ki naj ne bi bilo zajeto s sporazumom o zavarovanju terjatve. Kršena naj bi bila tudi pravila postopka, saj dolžnik ni prejel upničinega predloga za izvedbo tretje javne držabe. Sicer pa naj bi se z upnico od januarja 2001 dalje dogovarjala o načinu poravnave terjatve. Predlagal je oprostitev plačila sodnih taks.

Stroškov ni priglasil. Upnica je v odgovoru na pritožbo kot neutemeljene prerekala dolžnikove pritožbene navedbe ter priglasila stroške. Pritožba ni utemeljena. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je Okrajno sodišče v Krškem s sklepom z dne 10.06.1997, opr. št. Rp 97/97 (priloga A5), na podlagi sporazuma strank, odredilo vknjižbo zastavne pravice za zavarovanje upničine terjatve v višini 9.000.000,00 SIT s pripadki, in sicer na dolžnikovih nepremičninah, vpisanih pri vl. št. 1668, k.o. D... (prim. prilogo A2). Zastavna pravica je bila torej ustanovljena na celotnem zemljiškoknjižnem vložku št. 1668, k.o.

D.... Dejstvo, da se zastavna pravica razteza na vse nepremičnine te vložne številke, pa pomeni, da se razteza tudi na tiste dele, ki nastanejo kasneje z gradnjo, prezidavo, dozidavo, torej tudi na zemljišču novozgrajeno gospodarsko poslopje (prim.

2. odst. 63. čl. Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih; Ur. list SFRJ, št. 6/80 in spremembe). Zato je neutemeljen pritožbena navedba, da naj bi bil predmet prodaje objekt, ki naj ne b bil zajet s sporazumom o zavarovanju terjatve. Prav tako je neutemeljena pritožbena navedba, da naj bi sodišče s tem, ko dolžniku ni vročilo predloga upnice za razpis tretje javne dražbe, kršilo pravila izvršilnega postopka. Zakon namreč posebnega obveščanja dolžnika o takšnem upnikovem predlogu ne predvideva (prim.

1. in 2. odst. 194. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ)). Sicer pa je bila v skladu s 7. odst. 181. čl. ZIZ odredba o tretji javni dražbi s pogoji prodaje dne 10.05.2001 vročena pooblaščencu dolžnika (vročilnica pri redni št. 52). Pooblaščenec upnice pa je predlog za razpis tretje javne dražbe podal neposredno na zapisnik po končani drugi javni dražbi dne 04.05.2001 (redna št. 49), na katero je bil dolžnik po svojem pooblaščencu pravilno vabljen (vročilnica pri redni št. 46), p se dražbe ni udeležil. Pritožbene navedbe glede dogovarjanja z upnico o načinu poravnave terjatve pa so neupoštevne, saj lahko dolžnik sklep o domiku nepremičnin izpodbija le zaradi nepravilnosti pri prodaji (na javni dražbi).

Glede na navedeno je bilo treba neutemeljeno pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (v skladu z 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) in v zvezi s 15. čl. ZIZ). Upnica sama krije stroške odgovora na pritožbo, ker odgovor na pritožbo proti sklepu v zakonu ni predviden (366. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Za odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks pa sodišče druge stopnje ni pristojno (1. odst. 169. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).