Appeal dismissed; personal service requirement for sole proprietorship not met; deadline expired.
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the appeal and upheld the first-instance decision rejecting the debtor's request to restore the previous state. The debtor argued that the enforcement order was not personally served to him, claiming it was handed to his friend instead of his authorized employee. The court found the service valid because the document was received by the debtor's employee in the business premises, satisfying the statutory requirement for sole proprietors. Consequently, the eight-day objection period expired before the late submission, rendering the objection untimely and the appeal inadmissible.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju; Zakon o pravdnem postopku: For sole proprietors, service of process on an authorized employee in the business premises constitutes valid personal service, and failure to file an objection within the statutory period after such service results in the loss of the right to object.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
Dolžnik (podjetnik posameznik) se je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje neutemeljeno skliceval na nepravilnost pri vročitvi sklepa o izvršbi (kot vzrok za zamudo pri vložitvi ugovora), in sicer, da bi mu moral biti sklep o izvršbi vročen osebno.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ne ugodi (I. točka izreka), ter ugovor zavrglo (II. točka izreka). Dolžnik je v pravočasni pritožbi ponovil navedbe iz predloga za vrnitev v prejšnje stanje ter ugovora, in sicer, da je sodno pošiljko v kiosku prevzela njegova prijateljica S. S. in mu jo izročila šele dne 18.02.2001. Pošiljka mu tako ni bila vročena osebno. Stroškov ni priglasil. Pritožba ni utemeljena. Vrnitev v prejšnje stanje se po 36. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju:
ZIZ) lahko dovoli le, če je zamujen rok za pritožbo ali ugovor in če je izpolnjen pogoj iz 1. odst. 116. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ, da je stranka (v konkretnem primeru rok za ugovor) zamudila iz upravičenega vzroka. Po 133. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ se podjetnikom posameznikom vroča tako, da se pisanje vroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oz. v poslovnem prostoru ali na sedežu. Iz podatkov v spisu je razvidno (povratnica pri redni št. 2), da je sklep o izvršbi dne 05.02.2001 v prostorih dolžnika prevzela "S. (delavka)".
Dolžnik niti v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje (redna št.
4) niti v pritožbi ni zanikal, da bi bila Stojanova njegova delavka. Navedel je le, da je njegova prijateljica, kar pa ne pomeni nujno, da ni (bila) njegova delavka. Navedena vročitev je bila tako opravljena pravilno. Zato zatrjevano dejstvo nepravilne vročitve sklepa o izvršbi ne more biti razlog, ki bi ga bilo mogoče šteti za upravičen vzrok za zamudo roka za vložitev ugovora. Dolžniku je bil torej dne 05.02.2001 sklep o izvršbi pravilno vročen. Osemdnevni rok za ugovor (3. odst. 9. čl. ZIZ) se je tako iztekel v ponedeljek, dne 14.02.2001 (4. odst. 111. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), medtem ko je dolžnik ugovor vložil šele dne 22.02.2001 (redna št.
4) ter s tem zamudil zakonsko določen rok. Zato je sodišče prve stopnje, glede na dejstvo, da dolžnik s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje ni uspel, ugovor utemeljeno zavrglo kot prepozen. Glede na navedeno je bilo treba neutemeljeno pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).