Appeal dismissed because neither party defined the disputed amount, denying the right to appeal non-monetary claims.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court rejected the appeal filed by three defendants against a lower court's ruling on a lease termination and eviction case. The appellants argued for procedural violations and misapplication of law, while the plaintiff denied all claims. The court dismissed the appeal because neither party specified the value of the non-monetary dispute, which is a mandatory prerequisite for exercising the right to appeal under Slovenian civil procedure law.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP) 186. člen (2); 382. člen (3): In non-monetary disputes where the right to appeal depends on the value of the subject matter, the plaintiff must declare a value exceeding 80,000 SIT in the complaint; failure to do so by both parties precludes the right to appeal.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega odgovora.
[JEDRO]
Nobena od strank ni poskrbela za določitev vrednosti spornega predmeta. Zato si stranke niso zagotovile pravice do revizije.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odstop od najemne pogodbe za enosobno stanovanje v izmeri 26,40 m2 v pritličju zgradbe v L., C., zavrglo tožbo na ugotovitev, da je najemna pogodba za to stanovanje med tožečo in prvo toženo stranko prenehala z dnem 31.3.1994, ugodilo pa je zahtevku proti drugi, tretji, četrti in peti toženi stranki na izpraznitev stanovanja.
Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo drugega toženca M. L. in potrdilo sodbo prve stopnje v izpodbijanem delu.
Proti tej sodbi vlagajo revizijo druga, tretja in četrta tožena stranka. Uveljavljajo revizijske razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlagajo, da revizijsko sodišče razveljavi izpodbijano sodbo in naloži pravdne stroške v plačilo tožeči stranki.
Tožeča stranka v odgovoru na revizijo zavrača revizijske navedbe in predlaga, da revizijsko sodišče zavrže revizijo oziroma jo zavrne kot neutemeljeno.
Revizija je bila vročena tudi Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (3. odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).
Revizija ni dovoljena.
Če je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, pa predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, mora tožeča stranka navesti v tožbi vrednost spornega predmeta (drugi odstavek 186. člena ZPP). Tožeča stranka v tožbi, s katero uveljavlja razne nedenarne zahtevke, ni navedla vrednosti spornega predmeta. Te pomanjkljivosti sodišče ni odpravilo. Tudi tožena stranka tega ni zahtevala, pa tudi sama v odgovoru na tožbo ni navedla vrednosti spora. Postopek se je pravnomočno končal, ne da bi bila določena vrednost spornega predmeta.
Revizija je izredno pravno sredstvo. Dovoljena je samo, če so izpolnjene z zakonom določene predpostavke. Ena od njih, ki se nanaša na premoženjskopravne spore z nedenarnimi zahtevki, je, da vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, presega 80.000,00 SIT (tretji odstavek 382. člena ZPP in 9. člen Zakona o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov). Ta predpostavka v obravnavani zadevi ni izpolnjena. Nobena od strank ni poskrbela za določitev vrednosti spornega predmeta. Zato si stranke niso zagotovile pravice do revizije (pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije dne 16.12.1993 - Poročilo II/93 str. 12).
Ker revizija ni dovoljena, jo je revizijsko sodišče zavrglo (392. člen ZPP).
Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na 1. odstavku 166. člena in 1. odstavku 155. člena ZPP. Revizijski odgovor ni prispeval k rešitvi zadeve. Zato stroški zanj niso bili potrebni in jih mora trpeti tožeča stranka sama.