Branch offices of insurance companies cannot be recognized as parties in litigation; only the parent company may sue or be sued.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Podružnice niso ne pravne osebe ne oblike združevanja, ki jim sodišče lahko prizna lastnost stranke z učinkom v konkretni zadevi. Iz poslov, ki jih opravlja podružnica, sme tožiti in je lahko tožena le družba.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov predlog, da se toženi stranki Adriatic zavarovalna družba d.d., PE Ljubljana, Dunajska 63, Ljubljana prizna lastnost stranke v tem pravdnem postopku. Proti takšnemu sklepu se je pritožil tožnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlogu tožnika ugodi, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka. Navaja, da v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje samo ugotavlja, da je tožena stranka v odgovoru na tožbo priznala pasivno legitimacijo.

Splošno znano je, da v sodnih postopkih, v katerih so pravdne stranke zavarovalnice, le te nastopajo po svojih območnih oziroma poslovnih enotah. Lastnost stranke podružnice zavarovalnice v pravdnih postopkih je splošno uveljavljena praksa, sicer bi bile matične družbe preobremenjene z odškodninskimi zahtevki. Prav tako so izpolnjeni vsi pogoji po 3. odstavku 76. člena ZPP, da bi sodišče v konkretni zadevi priznalo toženi stranki sposobnost biti stranka. PE ima tudi svoje premoženje, na katerega je mogoče seči z izvršbo. Sodišče ni ugotovilo, da bi manjkal kakšen od pogojev za priznanje lastnosti stranke, prav tako pa ne obstaja kogentna zakonska določba, ki bi to prepovedovala.

Pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo tožnikov predlog, da se v tej pravdi prizna lastnost stranke Adriatic, Zavarovalna družba d.d., Poslovni enoti Ljubljana, Dunajska 63, Ljubljana, torej podružnici družbe. Na podlagi 1. in 2. odstavka 76. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99) je lahko pravdna stranka vsaka fizična in pravna oseba, s posebnimi predpisi pa se določa, kdo je poleg fizičnih in pravnih oseb lahko pravdna stranka. Na podlagi določbe 3. odstavka 76. člena ZPP sme pravdno sodišče izjemoma, s pravnim učinkom v določeni pravdi, priznati lastnost stranke tistim oblikam združevanja, ki nimajo sposobnosti biti stranka po 1. in 2. odstavku tega člena, če ugotovi, da glede na sporno zadevo v bistvu izpolnjujejo glavne pogoje za pridobitev sposobnosti biti stranka, zlasti, če imajo premoženje, na katero je mogoče seči z izvršbo.

Zakon o gospodarskih družbah (ZGD, Ur. l. RS, št. 30/93, s spremembami in dopolnitvami) v 1. in 2. odstavku 31. člena določa, da ima družba lahko podružnice, ki so krajevno ločene od sedeža družbe, in da podružnice niso pravne osebe. Zakon podružnicam tako izrečno odreka sposobnost biti stranka v smislu določb 1. in 2. odstavka 76. člena ZPP, prav tako pa zanje ni mogoče uporabiti določbe 3. odstavka istega člena. Podružnice niso oblike združevanja, kjer bi združeni imeli sredstva oziroma premoženje, temveč premoženje pripada družbi kot pravnemu subjektu.

Določba, na katero se sklicuje tožnik, je namenjena oblikam združevanja ljudi in premoženja, ki nimajo ločene subjektivitete od svojih članov (družbe civilnega prava, naključne skupnosti), njen namen pa je olajšati sodno varstvo v primerih, ko bi na aktivni ali pasivni strani sicer moralo nastopati več posameznih fizičnih ali pravnih oseb, ki morda vse sploh niso znane ali v pravdi ne želijo sodelovati. V tej zadevi pa obstaja pravna oseba, proti kateri tožnik lahko učinkovito zahteva pravno varstvo. Stranka v pravdi je tako lahko edinole družba in ni ne pravne podlage ne razlogov za to, da bi sodišče v konkretni zadevi priznalo lastnost stranke njeni podružnici.

Pri tem je brez pomena, da sama podružnica priznava pasivno legitimacijo v zadevi. Sposobnost biti stranka je procesna predpostavka, vprašanje pasivne legitimacije pa zadeva utemeljenost zahtevka, ki ga sodišče ne more obravnavati v nasprotju s prisilnimi predpisi. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.