Appeal allowed: Debt collection objection regarding statute of limitations valid after eight-day deadline expires.
Legislator summary
AI generatedThe first-instance court rejected the debtor's objection regarding the statute of limitations, which the appellant successfully appealed. The debtor argued that the objection was not time-barred because the relevant limitation period under the Obligations Act should apply instead of the eight-day rule in the Enforcement Act. The appellate court ruled that while the eight-day deadline had passed, the substantive condition of the objection (statute of limitations) was valid, requiring the lower court to decide on its merits rather than dismiss it outright.
Legislator headnote
AI generated3. odstavek 9. člen ZIZ; 56. člen ZIZ: An objection based on the statute of limitations may be filed after the eight-day deadline expires if the condition of the objection is met, requiring the court to assess its merits rather than reject it.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
[JEDRO]
Če dolžnik v ugovoru navaja, da je terjatev zastarala, gre za ugovor, ki ga je mogoče vložiti tudi po izteku osemdnevnega roka.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnice zoper sklep o izvršbi zavrglo kot prepoznega. Zoper sklep se pritožuje dolžnica. Meni, da je sodišče napačno uporabilo določbo 3. odstavka 9. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, saj se v ugovoru sklicuje na 11. točko 55.člena ZIZ, ki določa zastaranje upnikove terjatve, ki izvirajo iz izvršilnega naslova. Po njenem stališču ugovor ni prepozen, saj bi moralo sodišče upoštevati rok, ki ga določa ZOR. Pritožba je utemeljena. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje dolžničinega ugovora ne bi smelo zavreči.
Pritožbene navedbe so sicer utemeljene le v delu, ko pritožnica meni, da ugovor ni prepozen, ne pa tudi v delu, ko skuša to stališče utemeljiti s tem, da teče pritožbeni rok v skladu z določbami Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR. Ta zakon namreč določa zastaralne roke in ne pomeni specialne določbe v razmerju do 9. člena ZIZ, kot zmotno meni pritožnica. Tudi v obravnavani zadevi je ugovorni rok potekel po osmih dneh, vendar pa je v izvršilnem postopku mogoče vložiti ugovor tudi po izteku roku, če so izpolnjeni pogoji iz 56.
člena ZIZ. Ker je pritožnica uveljavljala zastaranje terjatve, so ti pogoji izpolnjeni, saj pretek časa pomeni dejstvo, ki se nanaša na terjatev in je obenem nastopilo po nastanku izvršilnega naslova (v tem primeru je to 1. točka Sklepa o izvršbi). Ob takšnem stanju stvari pa gre v obravnavani zadevi za ugovor po izteku roka, ki ga sodišče ne bi smeli zavreči, marveč bi moralo odločiti o njegovi utemeljenosti, torej o tem, ali je terjatev iz izvršilnega naslova (judikatna terjatev) zastarala ali ne. Iz tega razloga je bilo treba pritožbi ugoditi, sklep o zavrženju razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje, ki bo moralo odločiti o utemeljenosti ugovora (3. točka 365.
člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).