Shareholders of a dissolved company are legal successors; unpaid tax debts remain against them in administrative proceedings.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal against the first-instance judgment, which declared the case inadmissible due to lack of jurisdiction. The plaintiff attempted to collect unpaid tax debts from the dissolved company's shareholders as if they were the company itself. The court ruled that shareholders are automatic legal successors under the Companies Act, making the tax debts enforceable against them in administrative proceedings rather than court litigation.
Legislator headnote
AI generatedZakon o davčnem postopku (ZDAVP); Zakon o gospodarskih družbah (ZGD): Shareholders of a company dissolved via summary procedure are legal successors, and unpaid tax debts remain enforceable against them in administrative proceedings.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Delničarji družbe, ki je prenehala obstajati, so njeni pravni nasledniki po samem zakonu. Neporavnane davčne obveznosti družbe so zato nasproti delničarjem predmet (upravnega) davčnega postopka in ne sodnega.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom se je sodišče prve stopnje izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tej zadevi in ker ta ne sodi v sodno pristojnost, tožbo zavrglo. Proti taki odločitvi se iz vseh treh pritožbenih razlogov pritožuje tožeča stranka in predlaga, da se sklep spremeni tako, da se zahtevku ugodi, oz. da se razveljavi in zadeva vrne v novo odločanje. Tožbi je priložila listine, ki izkazujejo vtoževano terjatev. Ker pa se te glasijo na (iz registra izbrisano) pravno osebo, je tožbeni zahtevek, ki je dajatvene narave, postavljen zoper družbenika kot fizični osebi.
Nanaša se sicer res na plačilo davkov izbrisane družbe A d.o.o., ki jih je tožnica skušala od te družbe izterjati v upravnem - davčnem postopku. Vendar pa določbe Zakona o davčnem postopku (ZDAVP) veljajo za posameznike in pravne osebe ter druge stranke le, kadar so ti davčni zavezanci ali kadar za zavezanca obračunavajo in plačujejo davke. Čeprav sta toženca po določilu 4. odst. 27. člena Zakona o finančnem poslovanju domnevna prevzemnika morebitnih obveznosti družbe (1. odst. 394. člena ZGD), pa nista davčna zavezanca v smislu 1.
člena ZDAVP, zoper katera bi tožnica lahko uveljavljala plačilo dolgov v davčnem - upravnem postopku. Pritožba ni utemeljena. Glede na tožbene in pritožbene navedbe obravnavana terjatev predstavlja davčne obveznosti družbe A d.o.o., ki je po skrajšanem postopku prenehala obstajati. Toženca sta torej kot njena družbenika njena pravna naslednika že po samem zakonu (čl. 395 oz. 456 ZGD). Na podlagi določb Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) je zato vse premoženje družbe A d.o.o., (vključno s terjatvami) prešlo na toženca. Ko gre torej za neporavnane davčne obveznosti družbe, je treba v skladu z določilom 4. odst. 27.
člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPP), po katerem se izjava družbenikov o prevzemu obveznosti družbe, ki je prenehala obstajati po hitrem postopku, domneva, izterjavo nadaljevati zoper toženca kot pravna naslednika, v davčnem (torej upravnem) postopku. Iz povedanega sledi, da je izpodbijana odločitev ob ustreznem upoštevanju določil 1. in 18. člena ZPP, na katera se prvo sodišče sklicuje, pravilna. Prvostopenjski sklep je zato pritožbeno sodišče potrdilo (čl. 365, tč. 2 ZPP).