Appeal allowed; claim for easement existence dismissed due to insufficiently defined path description in petition.

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja stvarne služnosti je dovolj določen takrat, ko je v petitu opisan tudi potek služnostne poti.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da za potrebe gospodujočega zemljišča parc. št. 1484 travnik, vpisanega pri vl. št. 136 k.o., last J.D., roj. 1938, Konec 11a, do 10/11-ink in A. D., roj. 1937, 26685, Ohio 44143, ZDA, obstaja v korist vsakokratnega lastnika te nepremičnine služnostna pravica hoje in voženj po obstoječi poti v breme vsakokratnega lastnika nepremičnin parc. št. 1479 travnik, 57/2 stavbišče in 1483 njiva, vpisanih pri vl. št. 139 k.o., ki so last toženke A.P., toženka pa je dolžna v roku 15 dni tožniku izstaviti za vknjižbo primerno listino, na podlagi katere se bo navedena služnostna pravica vknjižila v zemljiško knjigo.

Nadalje je odločilo, da je toženka dolžna zasuti jamo in odstraniti skale in zemljo, ki jo je nasula na traso služnostne poti, ki poteka po njenih zemljiščih parc. št. 57/2, 1479 in 1483 vl. št. 139 k.o. ter s tem omogočiti tožniku neovirane vožnje od javne ceste št. 3948/1 preko toženkinih parcel do tožnikove parcele št. 1484 k.o., hkrati pa je dolžna opustiti vsako poseganje v služnostno pravico hoje in voženj, opisano v tč. I in II tožbenega zahtevka, zlasti pa je dolžna opustiti postavljanje kakršnihkoli ovir na obstoječo traso.

Odločilo je tudi, da je toženka dolžna povrniti tožniku njegove pravdne stroške v znesku 104.970,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe prve stopnje do plačila. Zoper to sodbo se je pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V pritožbi navaja, da so pravni predniki tožeče in tožene stranke sklenili usten dogovor o ustanovitvi vzajemne služnosti. Tega dogovora sta se obe stranki držali vse do leta 1997, ko je toženec prvi prekršil pogodbo in toženki preprečil vožnje preko svoje parcele.

Ta pogodba je bila zaradi neizpolnitve razvezana. Tožnik ne more imeti že pridobljene stvarne služnostne pravice, ki bi nastala s priposestvovanjem, ampak je obstajalo le obligacijsko razmerje obeh pravdnih strank. Tožnik nima aktivne legitimacije v predmetni pravdi. V zemljiški knjigi je vpisan z deležem 10/11 na služečem zemljišču (pravilno: gospodujočem), vendar ne gre za solastnino, ampak za skupno lastnino, saj je vpisan skupaj z bratom na podlagi sklepa o dedovanju. Tožnik in njegov sodedič sta nujna enotna sospornika tudi na aktivni strani v predmetni pravdi.

Podana je tudi bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ker tožbeni zahtevek in z njim sodbeni izrek ni dovolj določen. Zemljišče parc. št. 57/2 stavbišče je tloris obstoječega kozolca in tam služnostne pravice že po naravi stvari ne more biti, saj je govor o služnostni pravici hoje in vožnje. V poštev prideta torej le parceli 1479 travnik in 1483 vinograd. Na teh parcelah pa bi morala biti služnostna pravica tako popisana, da bi se njen potek iz sodbe lahko razbral, saj pojem "po obstoječi poti" ne nudi toženki, še manj pa njenim pravnim naslednikom, nikakršne pravne varnosti.

Ker gre za travnik in njivo, po kateri se opravljajo vožnje za potrebe travnika tožeče stranke, ta pa se kosi dvakrat letno, je na dlani, da obstoječe poti v naravi ni oziroma ni tako prepoznavna, da bi jo bilo brez težav ločiti od ostalega sveta. Glede na novejšo sodno prakso tak opis ne ustreza in bi bilo potrebno položaj ter širino in dolžino služnostne trase določneje opredeliti. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožba je utemeljena. Tožba mora poleg drugih sestavin (glej 1. odst. 180.

člena ZPP) vsebovati tudi določen zahtevek (petitum). Zahtevek mora biti določen tako v subjektivnem kot objektivnem pogledu. Zahtevek je v objektivnem pogledu določen, če se da iz njega spoznati, kakšno pravno varstvo tožnik želi in v kakšnem obsegu. Pri ugotovitveni tožbi (kamor spada tudi tožba na ugotovitev obstoja stvarne služnosti) morata tako biti opisana pravica ali pravno razmerje, ki naj se ugotovi. Stvarna služnost je pravica lastnika kakšne nepremičnine (gospodujoča stvar), izvrševati za njene potrebe določena dejanja na nepremičnini drugega lastnika (služna stvar).

Za opredelitev vsebine pridobljene pravice stvarne služnosti hoje in vožnje pa je odločilen opis služnostne poti. Zato ne zadošča, da tožnik v tožbenem petitu navede le, da "za potrebe gospodujočega zemljišča obstaja v korist vsakokratnega lastnika te nepremičnine služnostna pravica hoje in voženj po obstoječi poti...". To še posebej velja v situaciji, ko v naravi pot ni vidna oziroma je med strankama sporno, kje ta pot poteka. Pritožba torej utemeljeno navaja, da tožbeni zahtevek tožeče stranke ni dovolj določen. Ker je sodišče prve stopnje ugodilo takšnemu tožbenemu zahtevku tožeče stranke, je posledično tudi izrek sodbe nejasen.

Podana je tako bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo, na podlagi določbe prvega odstavka 354. člena ZPP izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje v skladu z določbo prvega odstavka 108. člena ZPP moralo pozvati tožečo stranko, da postavi določen zahtevek, tako da bo iz njega moč razbrati, kje poteka sporna služnostna pot.

Šele nato bo sodišče prve stopnje lahko o zadevi ponovno odločalo. Glede na pritožbene navedbe pa je pritožnici potrebno pojasniti, da v pravdi zaradi ugotovitve obstoja služnostne pravice solastniki gospodujočega zemljišča na aktivni strani niso nujni sosporniki (glej tudi pravno mnenje občne seje VSS, Poročilo VSS 1/86, str. 18), enako velja za skupne lastnike. Zahteva po nujnem sosporništvu na aktivni strani bi namreč pomenila odvzem pravice do sodnega varstva tistemu od solastnikov oziroma skupnih lastnikov, ki bi želel to varstvo uveljaviti.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.