Enforcement court must verify argumentation under ZIZ Art. 53(2) without assessing substantive truth.
Legislator summary
AI generatedThe appeal court dismissed the creditor's protest, upholding the first-instance enforcement court's decision to reject the debtor's objection. The debtor raised a 'pobot' objection based on a notarial deed, arguing the claim should be resolved in a separate lawsuit. The court ruled that while the enforcement judge must verify if the objection is properly argued under Article 53(2) of the Enforcement Act, they cannot determine the factual truth of the claim, reserving that assessment for the civil court.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju; 2. odst. 62. čl. ZIZ; 15. čl. ZIZ; 2. odst. 350. čl. ZPP; 2. točka 365. čl. ZPP: The enforcement court must assess whether an objection is substantiated by facts and evidence but is prohibited from determining the factual truth of those facts, which remains the exclusive domain of the civil court.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje. Upnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Dolžnik lahko v več izvršilnih postopkih na podlagi verodostojne listine ugovarja v pobot isto terjatev, stvar pravdnega postopka pa je, ali bo s takšnim pobotnim ugovorom uspel (v enem ali več postopkih ali morda v nobenem).
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo svoj sklep o izvršbi opr. št. Ig 2001/00381 z dne 6.4.2001 v drugi točki izreka in odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku. Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in med drugim navedel, da dolžnik navaja iste ugovorne razloge kot v izvršilni zadevi Ig 2001/00380. Pritožba ni utemeljena. Dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine je obrazložen, če dolžnik v njem navede dejstva in predloži dokaze (2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ), ki bi, če bi se izkazali za resnične, lahko pripeljali do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi. Za odločitev o obrazloženosti ugovora v smislu citiranega člena ni pomembno, ali so zatrjevana in dokazovana dejstva resnična oz. ali bo v pravdi, ki bo sledila obrazloženemu ugovoru (prim.
2. odst. 62. čl. ZIZ), dolžnik tudi dejansko uspel. Teh okoliščin izvršilno sodišče pri odločanju o obrazloženosti ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine niti ne sme ugotavljati, temveč presoja le, ali je ugovor obrazložen, medtem ko je odločitev, ali je obrazložen ugovor tudi dejansko utemeljen, pridržana pravdnemu sodišču. Dolžnik je v ugovoru navedel dejstvo, ki bi lahko pripeljalo do zavrnitve tožebenega zahtevka v pravdi (pobotni ugovor), in predložil dokaze za zatrjevano dejstvo. Glede na navedene okoliščine sodišče druge stopnje ugotavlja, da je ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi obrazložen v smislu določb 2. odst. 53.
čl. ZIZ. Iz vsega povedanega izhaja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Ker sodišče druge stopnje tudi v okviru preizkusa izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v smislu določb 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ ni ugotovilo kršitev, je upnikovo pritožbo na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep. Ker upnik s pritožbo ni uspel, mora sam nositi svoje stroške pritožbenega postopka (1. odst. 154. čl. v zvezi s 1. odst. 165.
čl. ZPP in 15. čl. ZIZ).