Appeal dismissed; execution court must serve seizure order only at seizure, not beforehand. Execution costs for prior service are inadmissible.
Legislator summary
AI generatedThe appeal against the execution court's refusal to award the executor advance service costs was dismissed. The executor argued that serving the seizure order before the seizure prevented the seizure from succeeding, yet the court held that under the Enforcement and Security Act, the seizure order must be served only at the time of the first enforcement act, which was the seizure itself. Consequently, the court found the first-instance decision correct and confirmed it, ordering the appellant to bear the appeal costs.
Legislator headnote
AI generated4th paragraph of Article 45 of the Enforcement and Security Act; Article 15 of the Enforcement and Security Act: The court must serve the seizure order on the debtor only at the first enforcement act (seizure); therefore, costs incurred for prior service are not recoverable by the executor.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi. Pritožnik sam krije stroške pritožbe.
[JEDRO]
Sklep o izvršbi na premičnine vroči sodišče (izvršitelj) dolžniku šele ob prvem izvršilnem dejanju - rubežu premičnin. Zato izvršitelju ne pripadajo stroški kilometrine in vročitve, ki so mu s predhodnim vročanjem nastali.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo izvršbo (prvi odstavek izreka), priznalo upnici nadaljnje izvršilne stroške v znesku 13.533,50 SIT (drugi odstavek izreka), priznalo izvršitelju stroške in nagrado v znesku 9.954,50 SIT (tretji odstavek izreka) ter naložilo izvršitelju, da iz nakazila dolžnika poravna upnici znesek 13.533,50 SIT (četrti odstavek izreka) in dolžniku vrne ostanek nakazila v znesku 13.076,50 SIT (peti odstavek izreka). V pravočasni pritožbi proti tretjemu odstavku izreka izpodbijanega sklepa je izvršitelj navedel, da dolžnika o rubežu ni mogel obvestiti, ne da bi mu predhodno vročil sklep o izvršbi.
Zato bi mu moralo sodišče priznati stroške kilometrine in vročitve omenjenega sklepa. Priglasil je pritožbene stroške. Pritožba ni utemeljena. Po 4. odst. 45. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) vroči sodišče dolžniku sklep o izvršbi na premične stvari ob prvem izvršilnem dejanju, če ni v tem zakonu določeno drugače. Preden začne izvršitelj z rubežem (stvari), torej vroči dolžniku sklep o izvršbi, če mu ta še ni bil vročen, in zahteva od njega, naj plača znesek, za katerega je dovoljena izvršba, skupaj z obrestmi in stroški (1. odst. 82.
čl. ZIZ). Ker je bilo v konkretnem primeru dne 09.04.2001 prvo izvršilno dejanje rubež premičnin (redna št. 13), izvršitelju ni bilo treba predhodno (že dne 02.04.2001) vročiti dolžniku sklepa o izvršbi (vročilnica pri redni št. 13), temveč bi vročitev lahko opravil šele ob rubežu (prim.
1. odst. 82. čl. ZIZ). Sicer pa je sodišče prve stopnje izvršitelju tudi odredilo (gl. odredbo na redni št. 5), naj sklep o izvršbi dolžniku vroči šele ob rubežu, vročilnico pa pošlje tamkajšnjemu sodišču. S predhodnim vročanjem sklepa o izvršbi na premičnine bi namreč izvršitelj lahko povzročil, da bi bil rubež stvari neuspešen (dolžnik bi jih npr. lahko skril). Ker je torej izvršitelj vročil dolžniku sklep o izvršbi pred opravo rubeža in ne šele ob rubežu, posebni stroški kilometrine in vročitve, ki so mu pri tem nastali, za izvršbo niso bili potrebni (5. odst. 38.
čl. ZIZ). Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje, s katero je izvršitelju zavrnilo njihovo povrnitev, pravno pravilna (čeprav iz drugih materialnopravnih razlogov). Sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni našlo bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. v zvezi s 366. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), oba v zvezi s 15. čl. ZIZ); zato je pritožbo zavrnilo ter sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu kot zakonit in pravilen potrdilo (2. tč. 365.
čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Pritožnik s pritožbo ni uspel; zato je sodišče druge stopnje na podlagi 1. odst. 165. čl. v zvezi s 1. odst. 154. čl. ZPP, oba pa v zvezi s 15. čl. ZIZ, odločilo, da sam krije pritožbene stroške.