Appeal allowed: Silence on debt forgiveness request is deemed rejection, not consent, under ZOR. Debt forgiveness requires explicit creditor statement.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da se ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi opr. št. Ig 2000/07317 z dne 5.9.2000 zavrne in se sklep o izvršbi potrdi. Dolžnik mora upniku povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 9.000,00 SIT, v 8 dneh.

[JEDRO]

Upnikova izjava o odpustu dolga mora biti jasna in nedvoumna, zato odpust dolga s konkludentnim ravnanjem (molk na dolžnikovo prošnjo), ne more biti pravno veljaven. V dvomu je molk vedno treba šteti kot odklonitev (prim. 1. odst. 42. čl. ZOR).

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se sklep o izvršbi opr. št. Ig 2000/07317 z dne 5.9.2000 razveljavi v drugi točki izreka ter da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku. Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in med drugim navedel, da dolžnik ni priložil dokazil za svoje ugovorne navedbe, da za izstavitev sklepa o izvršbi ni pravne podlage, zato ugovora glede na določbe 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ni mogoče šteti za utemeljenega. Pritožba je utemeljena. Drugi odstavek 53.

čl. ZIZ nalaga dolžniku, da svoj ugovor zoper sklep o izvršbi obrazloži, to je, da navede pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predloži tudi dokaze za tako zatrjevana dejstva; v nasprotnem primeru se njegov ugovor šteje za neutemeljen. Navedeno določilo je treba razlagati tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo v smislu 55. čl. ZIZ oziroma ki bi - če bi se izkazala za resnična - pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi. V ugovoru je dolžnik navedel, da oporeka znesku 192.123,00 SIT, ki predstavlja obračunane zakonite zamudne obresti (prim. prilogo A2).

Obrestnemu zahtevku dolžnik ugovarja z obrazložitvijo, da je upnika prosil za odpis zamudnih obresti (dopis v prilogi B2) in ker upnik na prošnjo za odpis obresti ni odgovoril, dolžnik smatra, da se upnik z njegovim oporekanjem strinja. Takšno stališče pa je pravno zmotno. Dolžnikov dopis oziroma predlog za odpis zamudnih obresti ima naravo prošnje za odpust dolga. Za prenehanje obveznosti z odpustom pa Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR) predvideva izrecno upnikovo izjavo ter dolžnikov sprejem te izjave. Upnikova izjava mora biti jasna in nedvoumna, zato odpust dolga s konkludentnim ravnanjem (molk na dolžnikovo prošnjo), kot to skuša prikazati dolžnik, ne more biti pravno veljaven.

V dvomu je molk vedno treba šteti kot odklonitev (prim.

1. odst. 42. čl. ZOR). Zato sodišče druge stopnje ugotavlja, da z ugovornimi trditvami v pravdni ne bi uspel. Zamuda s plačilom zaradi finančnih težav prav tako ni ugovorni razlog v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Drugih relevantnih okoliščin, zakaj naj ne bi bilo pravne podlage za izdajo sklepa o izvršbi, pa dolžnik ne navaja, zato njegovega ugovora glede na določbe 2. odst. 53. čl. ZIZ ni mogoče šteti za obrazloženega. Iz vsega povedanega izhaja, da je odločitev sodišča prve stopnje o utemeljenosti dolžnikovega ugovora napačna, zato je drugostopenjsko sodišče na podlagi 3. točke 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ upnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je dolžnikov ugovor zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Ker je upnik s pritožbo uspel, mu mora dolžnik povrniti priglašene stroške sodne takse za pritožbo v znesku 9.000,00 SIT (1. odst. 154. čl. in 2. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).