Appeal dismissed; execution allowed for pre-bankruptcy debt claims not covered by bankruptcy cost provisions.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appellant's objection regarding the second part of the first-instance decision, confirming the rejection of execution for a specific debt claim. The appellant argued that all claims, including this one, constituted bankruptcy costs and should be treated as such under the Bankruptcy Act. The court ruled that because the underlying judgment originated from proceedings predating the bankruptcy filing and was not issued within the bankruptcy process, it does not qualify as a bankruptcy cost claim. Consequently, the statutory prohibition on executing pre-bankruptcy claims with an enforcement title did not apply, validating the first-instance decision.
Legislator headnote
AI generated4. odst. 111. čl. ZPPSL; 1. odst. 111. čl. ZPPSL: Execution of pre-bankruptcy debt claims with an enforcement title is prohibited only if the claim is deemed a bankruptcy cost; claims arising from proceedings prior to bankruptcy initiation and not issued within the bankruptcy process do not qualify as bankruptcy costs and may be executed.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba proti II. točki izreka izpodbijanega sklepa se zavrne in se sklep v tem delu potrdi. Upnik sam krije stroške pritožbe.
[JEDRO]
Za odločanje o dovolitvi izvršbe je bistveno, ali gre za stroške stečajnega postopka in ali ima upnik zanje izvršilni naslov (prim. 4. odst. 111. čl. ZPPSL).
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo izvršbo (na podlagi izvršilnega naslova) zaradi izterjave stroškov izvršilnega postopka v znesku 115.476,80 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.05.1998 dalje, stroškov pravdnega postopka v znesku 210.340,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 03.11.1999 dalje in izvršilnih stroškov tega postopka v znesku 206.454,08 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28.05.2001 dalje (I. točka izreka) ter predlog za izvršbo zavrnilo glede glavnice v znesku 4.964.044,70 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 09.03.1999 dalje (II. točka izreka).
Upnik se je proti II. točki izreka prvostopenjskega sklepa pravočasno pritožil in navedel, da naj bi bila celotna upnikova terjatev enotna in nedeljiva in naj bi po 2. odst. 10 čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju: ZPPSL) predstavljala stroške stečajnega postopka. Pritožba ni utemeljena. Po 1. odst. 111. čl. ZPPSL od dneva začetka stečajnega postopka (v predmetni zadevi od dne 29.12.1998) zoper dolžnika ni mogoče dovoliti prisilne izvršbe za poplačilo terjatev, glede katerih obstaja izvršilni naslov ali verodostojna listina.
Ta določba pa se ne uporablja za izvršilne naslove, ki se nanašajo na stroške stečajnega postopka (4. odst. 111. čl. ZPPSL). Za odločanje o dovolitvi izvršbe je tako bistveno, ali gre za stroške stečajnega postopka (136. čl. ZPPSL) in ali ima upnik zanje izvršilni naslov (17. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ)). Stroški stečajnega postopka pa so vse terjatve, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka, če zakon za posamezne terjatve ne določa drugače (prim.
2. odst. 10. čl. ZPPSL). V konkretnem primeru je upnik sicer predlagal izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VI Pg 591/98 z dne 03.11.1999 v zvezi s popravnim sklepom z dne 01.12.1999 - prilogi A3 in A4), vendar pa le-ta v delu, ki se nanaša na glavnico v znesku 4.964.044,70 SIT s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (prim. II. točko izreka izpodbijanega sklepa), ni bil izdan v stečajnem postopku oziroma v pravdi, na katero naj bi bil upnik napoten v tem postopku oziroma ni nastal v zvezi s stečajnim postopkom.
Upnik je namreč v pravdnem postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, izterjeval svojo terjatev na podlagi verodostojnih listin, ki izvirajo iz leta 1995 in 1996; torej iz obdoblja pred začetkom stečajnega postopka z dne 29.12.1998 (prim. prilogo A5). Ker torej izpodbijani del prvostopenjskega sklepa ne predstavlja stroškov stečajnega postopka, zanj določba 4. odst. 111. čl. ZPPSL ne velja. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna in zakonita; zato je bilo treba neutemeljeno pritožbo zavrniti in njegov sklep v izpodbijanem delu (II. točki izreka) potrditi (2. tč. 365.
čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ). Ker upnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje pritožbene stroške (1. odst. 165. čl. v zvezi s 1. odst. 154. čl. ZPP, oba v zvezi s 15. čl. ZIZ).